1. 4. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud Zdenka Fritza, Izlake, Tadeja Kotnika, Ljubljana, ki ga zastopa Aleš Kaluža, odvetnik v Ljubljani, ter Janeza Žagarja, Komenda, in drugih, ki jih vse zastopa Odvetniška pisarna Tamara Kek in partnerji, d. o. o., Ljubljana, na seji 1. aprila 2021

sklenilo:

1.Pobuda Janeza Žagarja in drugih za začetek postopka za oceno ustavnosti desetega odstavka 25. člena Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (Uradni list RS, št. 72/19) se zavrže.

2.Pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega in tretjega odstavka 3. člena, 4., 5., 6., 7. in 9. člena, prvega odstavka 26. člena, 28. člena, prvega in tretjega odstavka 29. člena, 30. in 31. člena, prvega in tretjega odstavka 32. člena, 35., 36., 39., 41., 42. in 45. člena Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank se sprejmejo v obravnavo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik Zdenko Fritz izpodbija 30. in 39. člen Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (v nadaljevanju ZPSVIKOB). Pobudnik Tadej Kotnik izpodbija prvi in tretji odstavek 3. člena, prvi odstavek 4. člena, prvi in drugi odstavek 7. člena, 30. in 31. člen, drugi odstavek 35. člena ter 36., 39. in 45. člen ZPSVIKOB. Pobudniki Janez Žagar in drugi navajajo, da izpodbijajo 4., 5., 6., 7. in 9. člen, deseti odstavek 25. člena, prvi odstavek 26. člena, 28. člen, prvi in tretji odstavek 29. člena, 30. člen, drugi in tretji odstavek 32. člena, prvi odstavek 35. člena, 36. člen, 39., 41. in 42. člen ter prvi odstavek 45. člena ZPSVIKOB.

2.Ustavno sodišče je na seji 11. 2. 2021 sklenilo, da se zadevi št. U-I-62/20 (Janez Žagar in drugi) in št. U-I-42/20 (Tadej Kotnik) zaradi skupnega obravnavanja in odločanja združita z zadevo št. U-I-27/20 (Zdenko Fritz)

3.Pobudniki zatrjujejo, da so izpodbijane določbe ZPSVIKOB v neskladju z 2., 3., 14., 22., 23., 25., 33., 38., 74., 125., 152. in 155. členom Ustave ter s 6. in 13. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) ter s 1. členom Prvega Protokola k EKČP.

B.

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Janez Žagar in drugi pobudniki med drugim izpodbijajo deseti odstavek 25. člena ZPSVIKOB. Navedena določba se glasi:

"Sodišče v osmih dneh po vložitvi tožbe na svoji spletni strani, z namenom preglednega prikaza morebitne porabe javnih sredstev, javno objavi podatke o tožnikih, ki vlagajo tožbo v skladu s tem členom. Javno objavljeni podatki morajo vsebovati v primeru fizične osebe osebno ime in naslov prebivališča ter višino tožbenega zahtevka, v primeru pravne osebe pa firmo ali ime, sedež in poslovni naslov ter višino tožbenega zahtevka. Če si tožnik postavitev zahtevka o višini pridrži v skladu z 38. členom tega zakona, mora sodišče podatek o višini tožbenega zahtevka objaviti v osmih dneh po postavitvi zahtevka o višini".

6.Kot je razvidno predvsem iz odkazila na tožnike, ki vlagajo tožbe "v skladu s tem členom", deseti odstavek 25. člena ZPSVIKOB zapoveduje javno objavo podatkov o tožnikih le za tožnike, ki dejansko vložijo tožbo na podlagi 25. člena ZPSVIKOB (torej nujno po njegovi uveljavitvi 19. 12. 2019). Iz pobude ne izhaja, da so pobudniki vložili tožbe po 25. členu ZPSVIKOB, pač pa trdijo, da so v letih 2016 in 2017 vložili odškodninske tožbe zoper Banko Slovenije (na podlagi 350.a člena Zakona o bančništvu, Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo, 35/11, 52/11 – popr., 59/11, 85/11, 48/12, 105/12, 56/13 in 96/13 – v nadaljevanju ZBan-1) in zoper poslovne banke (po drugih pravnih podlagah). Odškodninski zahtevki pobudnikov zoper Banko Slovenije so sicer, enako kot zahtevki po 25. členu ZPSVIKOB, zahtevki "odškodninskega varstva po 350.a členu ZBan-1" (prvi odstavek 3. člena ZPSVIKOB). Vendar zakonodajalcu ni mogoče pripisati volje, da je odredil javno objavo podatkov o tožnikih po desetem odstavku 25. člena ZPSVIKOB tudi za tožnike, ki so svoje tožbe vložili še pred uveljavitvijo te določbe, če to iz njenega besedila jasno ne izhaja. Zakonskih določb, ki urejajo posege v človekove oziroma ustavno varovane pravice (zadevna javna objava posega najmanj v posamezne vidike pravice do zasebnosti), se praviloma ne sme razlagati ekstenzivno. Glede na to deseti odstavek 25. člena ZPSVIKOB sploh ne posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnikov, ki vlagajo pobudo za njegovo presojo. Zato je Ustavno sodišče pobudo Janeza Žagarja in drugih v tem delu zavrglo (1. točka izreka).

6.Vsi pobudniki so dokazali, da so nekdanji imetniki kvalificiranih obveznosti bank iz prve alineje 1. člena ZPSVIKOB.[1] Izpodbijajo določbe ZPSVIKOB, ki urejajo: omejitev sodnega varstva po ZPSVIKOB le na ugotavljanje odškodninske odgovornosti Banke Slovenije na podlagi 350.a člena ZBan-1 ter temu ustrezno ločitev pravd iz prej začetih enotnih postopkov (prvi in tretji odstavek 3. člena ter 45. člen ZPSVIKOB); pogoje in postopek za izplačilo pavšalnega nadomestila (4. do 7. člen ZPSVIKOB); izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru (9. člen ZPSVIKOB); nekatera procesna vprašanja odškodninskih postopkov (prvi odstavek 26. člena, 28. člen, prvi in tretji odstavek 29. člena, 30. in 31. člen, prvi in tretji odstavek 32. člena,35. in 36. člen ZPSVIKOB); omejitev višine odškodnine ter njeno obrestovanje (39. člen ZPSVIKOB); ter nadzor in prekrškovno odgovornost v zvezi z obveznostjo, da se zaupni dokumenti iz virtualne podatkovne sobe uporabijo izključno za namen teka odškodninskih postopkov (41. in 42. člen ZPSVIKOB).

7.Izpodbijane zakonske določbe na pravni položaj pobudnikov ne učinkujejo neposredno, torej brez izdanega posamičnega akta, v katerem pristojni organ izreče zakonsko predvideno pravno posledico po tem, ko ugotovi, da je konkretni dejanski stan primer abstraktnega dejanskega stanu iz navedenih določb. Po ustaljeni ustavnosodni presoji se v primerih, ko izpodbijane določbe ne učinkujejo neposredno, pobuda lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pobudniki pravnih sredstev niso izčrpali.

8.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti bi bilo zato treba po ustaljeni presoji Ustavnega sodišča zavreči. Glede pogoja izčrpanja je namreč ustavnosodna presoja jasna in izjeme se obravnavajo restriktivno. Vendar so okoliščine tega primera izjemne. Pobudniki so namreč v položaju, ko že dlje časa ne morejo učinkovito uveljaviti sodnega varstva zoper oblastno odločitev o prenehanju njihovih kvalificiranih upravičenj. Pobudniki, in drugi v podobnem položaju, namreč zaradi izbrisa svojih vrednostnih papirjev odškodninsko tožijo Banko Slovenije, vendar ne morejo priti do vsebinske odločitve o zahtevku iz razlogov, za katere niso odgovorni. V zvezi s problematiko t. i. izbrisa kvalificiranih obveznosti bank že dlje časa potekajo različni postopki na Ustavnem sodišču in na drugih sodiščih, k njihovi dolgotrajnosti pa je bistveno pripomogel tudi zakonodajalec, ki je najprej protiustavno uredil nadomestno (odškodninsko) sodno varstvo upravičencev iz kvalificiranih obveznosti, zadevni predpis je nato presojalo Ustavno sodišče (ki je v tem času moralo sprožiti postopek za predhodno odločanje pri Sodišču Evropske unije), ki je nazadnje z odločbo o ugotovitvi neskladja z Ustavo zakonodajalcu naložilo zagotovitev učinkovitega sodnega varstva. Zakonodajalec je z odpravo protiustavnosti zamujal več kot dve leti in pol do uveljavitve ZPSVIKOB (od 15. 5. 2017 do 19. 12. 2019), po sprejemu navedenega zakona pa je moralo Ustavno sodišče zadržati njegovo izvrševanje in s tem znova prekiniti odškodninske postopke nekdanjih imetnikov zoper Banko Slovenije.[3]

9.Ustavno sodišče mora pri odločanju o sprejemu teh pobud za začetek postopka za oceno ustavnosti ZPSVIKOB upoštevati tako potek časa od izbrisa kvalificiranih obveznosti bank kakor tudi močan širši javni interes za čimprejšnjo rešitev vprašanja ustavnosti zakona, ki ureja pravice in obveznosti večjega števila z izbrisom kvalificiranih obveznosti prizadetih oseb in obstoj katerega zahteva človekova pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave. V takšnih okoliščinah Ustavno sodišče vendarle ocenjuje, da bi napotitev pobudnikov na formalno in materialno izčrpanje sodnega varstva, upoštevaje tudi hkratno prekinitev postopkov, v katerih bi izpolnili pogoj izčrpanja, pomenila ogrožanje človekovih pravic iz četrtega odstavka 15. člena in prvega odstavka 23. člena Ustave. Oblikovanje izjeme za tako specifičen primer ne pomeni splošnega odstopa od zahteve po subsidiarni vlogi Ustavnega sodišča (glej sklep št. U-I-275/07, naveden v 7. točki obrazložitve tega sklepa). Položaj pobudnikov tako narekuje zaključek, da je v tej zadevi treba odstopiti od običajne zahteve po izčrpanju pravnih sredstev, ki bi v okoliščinah primera zanje delovala pretrdo.

10.Po presoji Ustavnega sodišča pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb ZPSVIKOB odpirajo tudi pomembna ustavnopravna vprašanja, ki so tesno povezana z vprašanji iz zadeve št. U-4/20, v kateri je Ustavno sodišče zadržalo izvrševanje ZPSVIKOB.

11.Ustavno sodišče je pobudnikom zato priznalo pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb ZPSVIKOB in je pobude sprejelo v obravnavo ter začelo postopek za oceno ustavnosti zakona (2. točka izreka).

C.

12.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in tretjega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sodnik dr. Rok Čeferin je bil pri odločanju o tej zadevi izločen. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Torej nekdanji delničarji oziroma upniki banke, katerih delnice banke ali obveznosti banke so deloma ali v celoti prenehale zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, s katero je bil izrečen izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke.

[2]Pobudniki Janez Žagar in drugi so na več mestih v pobudi navedli, da izpodbijajo drugi in tretji odstavek 32. člena ZPSVIKOB, iz vsebine njihove pobude pa izhaja, da dejansko izpodbijajo prvi in tretji odstavek 32. člena ZPSVIKOB.

[3]Podrobneje: Banka Slovenije je z odločbami iz prvega odstavka 261.a člena ZBan-1, izdanimi 17. 12. 2013 oziroma 16. 12. 2014, odredila prenehanje kvalificiranih pravic (tudi) pobudnikov v poslovnih bankah. Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 (Uradni list RS, št. 71/16, in OdlUS XXI, 28) med drugim odločilo, da je bil v neskladju s človekovo pravico do sodnega varstva 350.a člen ZBan-1, ki se je kljub prenehanju veljave še uporabljal za odškodninske postopke imetnikov izbrisanih kvalificiranih pravic zoper Banko Slovenije. Državnemu zboru je naložilo, naj ugotovljeno protiustavnost odpravi v šestih mesecih, odškodninske postopke pa je do odprave protiustavnosti prekinilo. Prekinjeni postopki so se nadaljevali z uveljavitvijo ZPSVIKOB 19. 12. 2019, vendar je Ustavno sodišče ugodilo predlogu Banke Slovenije za zadržanje izvrševanja ZPSVIKOB do končne odločitve o njeni zahtevi za oceno ustavnosti (sklep Ustavnega sodišča št. U-I-4/20 z dne 5. 3. 2020, Uradni list RS, št. 19/20). S to odločitvijo je Ustavno sodišče odredilo, da se odškodninski postopki zoper Banko Slovenije znova prekinejo.

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Državnega sveta, v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobude Zdenka Fritza, Izlake, Tadeja Kotnika, Ljubljana, ki ga zastopa Aleš Kaluža, odvetnik v Ljubljani, ter Janeza Žagarja, Komenda, in drugih, ki jih vse zastopa Odvetniška pisarna Tamara Kek in partnerji, d. o. o., Ljubljana, in v postopkih za preizkus pobud Marije Pipuš, Slovenske Konjice, ki jo zastopata Andrej Pipuš in Peter Prus Pipuš, odvetnika v Mariboru; družb Isomat-Izolacije, d. o. o., Mežica, in Vasin, d. o. o., Ljubljana, ter Dušana Sitarja, Kamnik, Damirja Šešeta, Koper, in Franca Bizjaka, Portorož, ki jih vse zastopa odvetniška družba Brulc, Gaberščik in partnerji, o. p., d. o. o., Ljubljana, in družbe Pozavarovalnica Sava, d. d., Ljubljana, in drugih, ki jih vse zastopa odvetniška družba Odvetniki Šelih & partnerji, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 9. marca 2023

sklenilo:

1.Zahteva Državnega sveta za oceno ustavnosti prvega odstavka 3. člena, prvega odstavka 4. člena, drugega odstavka 6. člena v zvezi s 25. členom, 7. in 21. člena, desetega odstavka 25. člena, prvega odstavka 29. člena, 30., 39. in 41. člena Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (Uradni list RS, št. 72/19) se zavrže.

2.Pobuda Zdenka Fritza, Tadeja Kotnika, Janeza Žagarja in drugih za oceno ustavnosti prvega in tretjega odstavka 3. člena, 4., 5., 6., 7. in 9. člena, prvega odstavka 26. člena, 28. člena, prvega in tretjega odstavka 29. člena, 30. in 31. člena, prvega in tretjega odstavka 32. člena, 35., 36., 39., 41., 42. in 45. člena Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank se zavrže.

3.Pobuda Marije Pipuš za začetek postopka za oceno ustavnosti 261.a, 261.b, 261.c, 261.d, 261.e, 347. in 350.a člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo, 35/11, 52/11 – popr., 59/11, 85/11, 48/12, 105/12, 56/13 in 96/13) ter 4., 7., 12., 13., 14. in 32. člena Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank se zavrže.

4.Pobuda družb Isomat-Izolacije, d. o. o., Mežica, in Vasin, d. o. o., Ljubljana, ter Dušana Sitarja, Kamnik, Damirja Šešeta, Portorož, in Franca Bizjaka, Portorož, za začetek postopka za oceno ustavnosti 3., 4., 7., 30., 31., 35., 36., 39. in 45. člena Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank se zavrže.

5.Pobuda družbe Pozavarovalnica Sava, d. d., Ljubljana, in drugih za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 4. člena, prvega in drugega odstavka 7. člena, devete alineje 13. člena, drugega odstavka 16. člena, 22. in 24. člena, drugega in tretjega odstavka 25. člena, 31., 33., 34., 39. in 41. člena Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ter za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Pravilnika o izdaji potrdila na podlagi ustreznih kvalifikacij in znanjih, potrebnih za strokovno presojo dokumentov v virtualni podatkovni sobi (Uradni list RS, št. 9/20) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Državni svet je vložil zahtevo za oceno ustavnosti določb Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (v nadaljevanju ZPSVIKOB), navedenih v 1. točki izreka tega sklepa. Pobudniki iz 2. do 5. točke izreka tega sklepa[1] so vložili pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti tam navedenih določb zakonov in tudi (Pozavarovalnica Sava, d. d., Ljubljana, in drugi) podzakonskih aktov.

2.Ustavno sodišče je Državnemu zboru vročilo v odgovor zahtevo Državnega sveta in pobude, razen pobude Marije Pipuš. Pobudo Pozavarovalnice Sava, d. d., Ljubljana, in drugih, za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Pravilnika o izdaji potrdila na podlagi ustreznih kvalifikacij in znanjih, potrebnih za strokovno presojo dokumentov v virtualni podatkovni sobi (v nadaljevanju Pravilnik) je vročilo v odgovor Slovenskemu inštitutu za revizijo (v nadaljevanju SIR). Državni zbor je odgovoril le na zahtevo Državnega sveta. Državni svet se je o tem odgovoru izjavil. SIR ni odgovoril na pobudo, ki mu je bila vročena v odgovor.

3.Vlada je podala mnenje o zahtevi Državnega sveta in o vseh pobudah, ki so bile vročene Državnemu zboru v odgovor. Mnenje Vlade je bilo vročeno Državnemu svetu in pobudnikom, ki so nanj odgovorili. O zahtevi Državnega sveta je posebej podalo stališče Ministrstvo za finance. Državni svet se nanj ni odzval.

4.Pozavarovalnica Sava, d. d., Ljubljana, in drugi, so po seznanitvi s sodbo Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju SEU) v zadevi Banka Slovenije, C-45/21, z dne 13. 9. 2022 Ustavnemu sodišču poslali vlogo, s katero so pojasnili, kako je po njihovem mnenju navedena sodba SEU upoštevna tudi za njihov postopek. Ustavno sodišče je vlogo pobudnic vročilo Državnemu zboru. Mnenje o njej je dala Vlada. Pobudnice so na mnenje odgovorile. Pobudnik Tadej Kotnik je dne 8. 3. 2023 Ustavnemu sodišču poslal vlogo, v kateri opozarja na 46. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-4/20 z dne 16. 2. 2023 (Uradni list RS, št. 29/23) in izraža pričakovanje, da bo Ustavno sodišče vsebinsko odločilo o pobudah za presojo ustavnosti, ki se vodijo pod opr. št. U-I-27/20.

5.Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-27/20 z dne 1. 4. 2021 na podlagi tretjega odstavka 25. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) zavrglo pobudo Janeza Žagarja in drugih za začetek postopka za oceno ustavnosti desetega odstavka 25. člena ZPSVIKOB, na podlagi tretjega odstavka 26. člena ZUstS pa je sprejelo v obravnavo pobude Zdenka Fritza, Tadeja Kotnika, Janeza Žagarja in drugih za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega in tretjega odstavka 3. člena, 4., 5., 6., 7. in 9. člena, prvega odstavka 26. člena, 28. člena, prvega in tretjega odstavka 29. člena, 30. in 31. člena, prvega in tretjega odstavka 32. člena, 35., 36., 39., 41., 42. in 45. člena ZPSVIKOB.

B.

6.Ustavno sodišče je z odločbo št. U-4/20 razveljavilo ZPSVIKOB. Razveljavitev ZPSVIKOB je začela učinkovati naslednji dan po objavi odločbe št. U-I-4/20 v Uradnem listu Republike Slovenije, torej 8. 3. 2023 (43. člen ZUstS).

7.Kolikor Državni svet in pobudniki izpodbijajo ZPSVIKOB, izpodbijajo zakon, ki ne velja več, ker ga je Ustavno sodišče že razveljavilo. Pobudnica Marija Pipuš izpodbija tudi nekatere določbe ZBan-1, ki ne velja več, in se (v nobenem delu) več ne uporablja.[2] Pobudnice Pozavarovalnica Sava, d. d., Ljubljana, in druge izpodbijajo tudi Pravilnik. Pravilnik[3] je Strokovni svet SIR sprejel dne 5. 2. 2020, očitno z namenom, da bi učinkoval kot splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil (glej 121. člen Ustave).[4] Ko Ustavno sodišče razveljavi zakon, ki je bil podlaga za izdajo podzakonskega predpisa, s tem odpade zakonita podlaga za izdajo podzakonskega predpisa, ki zato preneha veljati.[5] V podobnem primeru razveljavitve zakonske določbe, s katero ali na podlagi katere je bilo podeljeno javno pooblastilo za izdajo splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, pride do situacije, ko tako javno pooblastilo več ne obstaja, zato se šteje, da je izpodbijani akt sprejet brez ustreznega javnega pooblastila po 121. členu Ustave in ni (več) splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil.[6]

8.Za veljavne predpise velja, da lahko pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja. Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi 47. člena ZUstS lahko presoja neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice njihove protiustavnosti oziroma nezakonitosti.

9.Državni svet in pobudniki izpodbijajo dva neveljavna predpisa, ki se ne uporabljata več (tj. ZPSVIKOB in ZBan-1) in en splošen in abstrakten pravni akt, ki že zaradi razveljavitve zakonske določbe, v kateri naj bi bilo vsebovano javno pooblastilo za njegovo izdajo,[7] (več) ne more biti splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil (tj. Pravilnik).

10.Do takega položaja je prišlo z učinkovanjem odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-4/20. V podobnih položajih je Ustavno sodišče pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zahteve za oceno ustavnosti zavrglo.[8] S sklepom št. U-I-177/20 z dne 29. 11. 2021 je zavrglo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka Vlade, za katerega je s predhodno odločbo ugotovilo njegovo protiustavnost z učinkom razveljavitve. Ker je že odločilo tako, kot je predlagala pobudnica, ugoditev pobudi ne bi privedla do izboljšanja njenega pravnega položaja. Ni bila izpolnjena procesna predpostavka za vsebinsko odločanje Ustavnega sodišča o dveh zahtevah sodišča za oceno ustavnosti, s katerima je bil izpodbijan zakon, za katerega je Ustavno sodišče že prej ugotovilo protiustavnost in določilo način izvršitve svoje odločitve (sklep Ustavnega sodišča št. U-I-164/21, U-I-47/22 z dne 17. 3. 2022).

11.Za presojo ustavnosti in zakonitosti Pravilnika Ustavno sodišče ni pristojno. Za presojo ustavnosti ZPSVIKOB in ZBan-1, ki več ne veljata in se ne uporabljata,[9] pobudniki nimajo pravnega interesa, ker s tem več ne morejo izboljšati svojega pravnega položaja.[10] Kolikor je zahtevo za oceno ustavnosti ZPSVIKOB vložil Državni svet, je treba opozoriti na stališče Ustavnega sodišča iz sklepa št. U-I-181/17 z dne 12. 9. 2019, 4. točka obrazložitve, da Državni svet kot predlagatelj ne more izkazati pravovarstvene potrebe za nadaljevanje postopka zoper neveljavni predpis.[11] V obravnavanem primeru je to še toliko bolj očitno, ker je Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-4/20 v bistvu odločilo tako, kot je Državni svet predlagal v zahtevi: ZPSVIKOB je v celoti razveljavilo.

12.Ustavno sodišče je zavrglo zahtevo za oceno ustavnosti in vse pobude za oceno ustavnosti oziroma za začetek postopka za oceno ustavnosti (1. do 5. točka izreka). Pri tem se ni ukvarjalo z vprašanjem, ali so sicer glede vseh izpodbijanih določb obstajale procesne predpostavke za njihovo vsebinsko presojo (izven razlogov, na katerih je utemeljen ta sklep).

C.

13.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič in dr. Katja Šugman Stubbs. Pri odločanju je bil izločen sodnik dr. Rok Čeferin. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Ustavno sodišče je na seji 11. 2. 2021 sklenilo, da se zadevi št. U-I-62/20 (Janez Žagar in drugi) in št. U-I-42/20 (Tadej Kotnik) zaradi skupnega obravnavanja in odločanja združita z zadevo št. U-I-27/20 (Zdenko Fritz). Marija Pipuš sicer izrecno navaja, da izpodbija 15., 32. in 37. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 96/13 – v nadaljevanju ZBan-1L). Vendar so z navedenimi členi ZBan-1L v Zakon o bančništvu (v nadaljevanju ZBan-1) bili dodani novi zakonski členi 261a, 261b, 261c, 261d, 261e in 350a oziroma je bilo besedilo 347. člena ZBan-1 spremenjeno.

[2]Ustavno sodišče je že v 3. točki obrazložitve sklepa št. U-I-12/20 z dne 17. 9. 2020, s katerim je zavrglo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti iste pobudnice, pojasnilo, da členi 261a, 261b, 261c, 261d, 261e in 347 ZBan-1 ne veljajo več in se tudi ne uporabljajo. Ustavno sodišče je na tem mestu tudi pojasnilo, zakaj vsebinsko odločanje o pobudi ni mogoče niti ob argumentu, da niso odpravljene posledice protiustavnosti izpodbijanih določb.

[3]V uvodu Pravilnika je zapisano, da ga je Strokovni svet SIR sprejel na podlagi 13. člena ZPSVIKOB. Iz 1. člena Pravilnika je razvidno, da se SIR sklicuje na deveto alinejo 13. člena ZPSVIKOB.

[4]Pravilnik je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 9/20, dne 14. 2. 2020. Njegov 6. člen sicer določa, da stopi v veljavo "v osmih dneh po sprejemu" (torej 13. 2. 2020).

[5]Glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-298/04 z dne 27. 10. 2005 (Uradni list RS, št. 100/05, in OdlUS XIV, 77), 15. točka obrazložitve, s sklicevanjem na L. Šturm v: L. Šturm (ur.), Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana 2002, str. 1026. Glej tudi 18. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-281/09 z dne 22. 11. 2011 (Uradni list RS, št. 105/11, in OdlUS XIX, 29).

[6]Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-184/99 z dne 24. 10. 2002 (OdlUS XI, 223) zavrglo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Pravilnika o pridobitvi potrdil o strokovnih nazivih (certifikatov) in vpisu v registre Inštituta, ki ga je sprejel SIR, in sicer zato, ker ta pravilnik v izpodbijanem delu ni bil akt za izvrševanje javnih pooblastil in torej Ustavno sodišče za presojo njegove skladnosti z Ustavo po 160. členu Ustave in 21. členu ZUstS ni bilo pristojno. V 16. točki obrazložitve navedenega sklepa je Ustavno sodišče navedlo, da stopnja izobrazbe, predvidena v tem pravilniku, ni bila določena na podlagi zakonskega pooblastila za določitev izobrazbenega pogoja, ampak predstavlja le ponovitev zakonske oziroma statutarne norme.

[7]Ustavnemu sodišču se v tem sklepu sicer ni treba opredeliti do vprašanja, ali je z deveto alinejo 13. člena ZPSVIKOB SIR sploh bilo podeljeno javno pooblastilo za izdajo splošnih aktov.

[8]Na to odločitev ne more vplivati stališče Ustavnega sodišča v 46. točki obrazložitve odločbe št. U-I-4/20.

[9]Za izpodbijani 350.a člen ZBan-1 je Ustavno sodišče v 97. točki obrazložitve odločbe št. U-I-4/20 pojasnilo, da se ta sicer že dlje neveljavna določba po razveljavitvi ZPSVIKOB v nobenem delu več ne uporablja.

[10]Glej tudi opombo št. 5. Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 (Uradni list RS, št. 71/16, in OdlUS XXI, 28) že ugotovilo neskladje 350.a člena ZBan-1 z Ustavo, ZPSVIKOB pa je razveljavilo z odločbo št. U-I-4/20.

[11]Smiselno enako stališče je Ustavno sodišče sprejelo v zvezi z zahtevo skupine poslank in poslancev v zadevah št. U-I-190/13 z dne 10. 4. 2014, št. U-I-105/12 z dne 26. 9. 2012 in št. U-I-59/06 z dne 6. 3. 2008 (Uradni list RS, št. 30/08, in OdlUS XVII, 9).