Jedro

Upniki v pritožbi sami priznavajo, da bi se z izdajo predlagane začasne odredbe ohranilo obstoječe stanje, dolžnici pa bi bilo prepovedano (zgolj) nadalje prepovedovati upnikom neoviran dostop in dovoz do njihovih zemljišč in nadaljevati s postavitvijo soh in žice. Ker je glede na trditve upnikov v predlogu za izdajo začasne odredbe obstoječe stanje takšno, da jim je že v celoti onemogočen dostop do njihovih nepremičnin, upniki pa niso konkretizirano predlagali tudi odstranitve že postavljenih ovir, ki jim preprečujejo neovirano uporabo služnostne poti, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da s predlagano začasno odredbo ne morejo doseči neoviranega dostopa do svojih nepremičnin in torej tudi ne namena zavarovanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upniki sami krijejo svoje stroške postopka s pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zgoraj citiranim sklepom zavrnilo predlog upnikov za izdajo začasne odredbe, s katerim so upniki v zavarovanje svoje nedenarne terjatve neoviranega dostopa in dovoza do njihovih parcel št. 849, 856, 855/4, 846 in 848, vse k.o. A., po služnostni poti, ki poteka po parceli dolžnice z ID znakom 841, predlagali, da sodišče dolžnici prepove, da na parceli z ID znakom 841 upnikom prepoveduje dostop in dovoz do navedenih nepremičnin in da dolžnici odredi, da ne sme storiti ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo upnikom na citiranih nepremičninah, s tem, da ne sme nadaljevati s postavitvijo ograje ali s katerim koli drugim ukrepom, ki bi upnikom onemogočal dostop ali dovoz na njihove parcele. Za primer kršitve teh prepovedi so predlagali naložitev plačila denarne kazni v višini 12.000,00 EUR.

2. Odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe je sodišče prve stopnje oprlo na ugotovitev, da s predlagano začasno odredbo ni mogoče doseči namena, ki ga zasledujejo upniki, tj. neoviranega dostopa in dovoza do nepremičnin upnikov po služnostni poti, ki poteka po nepremičnini dolžnice, saj je glede na podane trditve upnikov zaradi že postavljenih betonskih soh oziroma ograje upnikom dovoz do nepremičnin že v celoti onemogočen, upniki pa niso postavili konkretiziranega zahtevka v smeri odstranitve navedenih ovir (točka 10 obrazložitve). Na tej podlagi je sodišče prve stopnje zaključilo, da ni podan pogoj za izdajo začasne odredbe iz prvega odstavka 273. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

3. Zoper navedeni sklep so se iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ pritožili upniki. Nasprotovali so stališču sodišča prve stopnje, da pogoj za izdajo začasne odredbe iz prvega odstavka 273. člena ZIZ ni podan, in izpostavili, da bi z izdajo začasne odredbe ostalo obstoječe sedanje stanje, dolžnici pa bi bilo prepovedano nadalje prepovedovati upnikom neoviran dostop in dovoz do njihovih zemljišč in nadaljevati s postavitvijo soh in montažo žice. Po njihovem mnenju bi bilo na ta način doseženo zavarovanje njihove nedenarne terjatve, zaradi česar bi moralo sodišče prve stopnje, ki je ugotovilo, da je njihova terjatev verjetno izkazana (prvi odstavek 272. člena ZIZ), opraviti tudi presojo obstoja pogojev iz drugega odstavka 272. člena ZIZ, ki je v izpodbijanem sklepu zaradi zmotnega zaključka o neizpolnitvi pogoja iz prvega odstavka 273. člena ZIZ izostala. Zaradi zmotne uporabe določbe 273. člena ZIZ je po mnenju upnikov sodišče prve stopnje tudi zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje, prav tako pa ni ocenilo predloženih dokazov v skladu z določbami ZPP, s čimer je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Skladno s prvim odstavkom 273. člena ZIZ sme sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je namen predlaganega zavarovanja z začasno odredbo zagotovitev neoviranega dostopa oziroma dovoza upnikov do nepremičnin v (so)lasti upnikov po služnostni poti, ki poteka preko nepremičnine dolžnice. V zavarovanje te terjatve sme tako sodišče izdati le takšne začasne odredbe, s katerimi je ta namen mogoče doseči. 6. Upniki so v predlogu za izdajo začasne odredbe izrecno trdili, da jim je zaradi ravnanja dolžnice (tj. postavitve betonskih soh na parceli št. 841 in montaže žice med temi sohami, kot izhaja iz predlogu predloženih fotografij) že od 7. 7. 2022 v celoti onemogočen dostop do njihovih nepremičnin in s tem nadaljnja obdelava njihovih vinogradov oziroma njive,1 kar je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje.2 Upniki v pritožbi sami priznavajo, da bi se z izdajo predlagane začasne odredbe ohranilo obstoječe stanje, dolžnici pa bi bilo prepovedano (zgolj) nadalje prepovedovati upnikom neoviran dostop in dovoz do njihovih zemljišč in nadaljevati s postavitvijo soh in žice. Ker je glede na trditve upnikov v predlogu za izdajo začasne odredbe obstoječe stanje takšno, da jim je že v celoti onemogočen dostop do njihovih nepremičnin, upniki pa niso konkretizirano predlagali tudi odstranitve že postavljenih ovir, ki jim preprečujejo neovirano uporabo služnostne poti,3 je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da s predlagano začasno odredbo ne morejo doseči neoviranega dostopa do svojih nepremičnin in torej tudi ne namena zavarovanja. Kot pravilen se tako izkaže zaključek sodišča prve stopnje, da pogoj za izdajo predlagane začasne odredbe, določen v prvem odstavku 273. člena ZIZ, ni izpolnjen, pritožbeni očitki o zmotni uporabi navedene določbe pa so neutemeljeni.

7. Ker že neizpolnjevanje pogojev za izdajo začasne odredbe iz 273. člena ZIZ predstavlja razlog za zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe, se sodišču prve stopnje ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem obstoja predpostavk za izdajo začasne odredbe iz drugega odstavka 272. člena ZIZ in izvajati dokazov v tej smeri. Tudi v zvezi s tem podani pritožbeni očitki so zato neutemeljeni.

8. Po obrazloženem in ker tudi kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), ni ugotovilo, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Upniki s pritožbo niso uspeli in njihovi stroški ne predstavljajo stroškov, ki bi bili potrebni za postopek zavarovanja. Zato jih morajo kriti sami (peti odstavek 38. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ).

1 Prvi odstavek na drugi strani predloga za izdajo začasne odredbe, četrti odstavek na tretji strani predloga za izdajo začasne odredbe, prvi odstavek na četrti strani predloga za izdajo začasne odredbe. 2 Točka 10 obrazložitve. 3 Niti predlog pod točko 1. (prepoved prepovedi dostopa in dovoza upnikom) niti predlog pod točko 2. (prepoved nadaljevati s postavitvijo ograje ali s katerimkoli drugim ukrepom, ki bi upnikom onemogočal dostop in dovoz na njihove parcele) takšnega zahtevka ne vsebujeta, ampak dolžnici nalagata le (nekonkretizirano) prepoved nadaljnjega prepovedovanja dostopa oziroma dovoza in prepoved nadaljnjega aktivnega ravnanja v smeri postavitve ograje oziroma izvrševanja drugih ukrepov, ki bi upnikom onemogočali dostop ali dovoz na njihove parcele.