Jedro

Rok iz prvega odstavka 45. člena ZDUOP je materialni rok, s potekom katerega upravičenec izgubi pravico uveljavljati nadomestilo. Pravočasnosti vloge ni mogoče enačiti z nepopolno vlogo v smislu 66. člena ZUP. Nepravočasnost vložitve vloge ni odpravljiva, medtem ko je nepopolnost vloge odpravljiva na način, ki ga predpisuje 67. člen ZUP.

Izrek

Tožbi se ugodi. Izpodbijana odločba Zavoda RS za zaposlovanje, Ljubljana, št. 11064-26738/2021-7 z dne 15. 4. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka vlogo tožnika za uveljavljanje pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil plač delavcem zavrgla. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da vloga ni bila vložena v roku, določenem v prvem odstavku 45. člena Zakona o dodanih ukrepih za omilitev posledic Covid-19 (Ur. l. RS št. 15/21 z dne 5. 2. 2021, v nadaljevanju ZDUOP). Vlagatelj, ki je nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je delavko napotil na čakanje dne 1. 2. 2021, medtem ko je bila vloga za delno povračilo izplačanih nadomestil plač delavcem, napotenih na začasno čakanje na delo, vložena dne 24. 2. 2021. Ker je vlagatelj zamudil rok za vložitev vloge, jo je tožena stranka v skladu s prvim odstavkom 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrgla.

2. Tožeča stranka se z izpodbijanim sklepom ne strinja in vlaga tožbo v tem upravnem sporu. Navaja, da je sprejel zavrnitev vloge, da je po pogovoru s svetovalko še enkrat dopolnil vlogo, ampak zaradi napačne razlage ni pravilno izpolnil datuma zahtevka ter tako ostal brez prepotrebnih sredstev za normalno izplačilo plač delavki, kar jih je postavilo na rob preživetja. Sodišču smiselno predlaga, da izpodbijani sklep odpravi.

3. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo prerekala navedbe iz tožbe in se zavzemala za njeno zavrnitev. Navedla je, da tožnik vloge ni oddal v roku 8 dni od napotitve delavca na čakanje, da ga je predhodno pozvala na dopolnitev ravno glede datuma uveljavljanja pravice, vendar tožeča stranka vloge ni dopolnila v skladu z njenim pozivom. Tožena stranka je odločbo izdala dne 15. 4. 2021, tožeča stranka pa je šele po izdaji odločbe dne 10. 5. 2021 popravila datum na vlogi glede pričetka čakanja na delo. Ker je tožeča stranka to storila prepozno, po izdaji odločbe tožene stranke, je odločitev tožene stranke pravilna v skladu s 45. členom ZDUOP in v skladu z določbami ZUP.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi med strankama ni bilo sporno, da je tožeča stranka v postopku do izdaje izpodbijanega sklepa tožene stranke k vlogi za povračilo nadomestila plač delavcem na začasnem čakanju na delo na podlagi ZDUOP, priložila sklep o napotitvi delavke A.A. na začasno čakanje na delo od doma z dne 1. 1. 2021. Tega sklepa tožnik ni priložil prvotno vloženi vlogi z dne 24. 2. 2021, pač pa šele po pozivu tožene stranke št. 11064-26738/2021-4 z dne 5. 3. 2021, v katerem ga je tožena stranka pozvala na dopolnitev vloge v zvezi s predložitvijo odredbe o napotitvi na čakanje, prav tako ga je opozorila, da lahko povračilo za delavca uveljavlja le za 8 dni nazaj od oddaje vloge, to je od 16. 2. 2021 ter ga pozvala na uskladitev oziroma popravo datuma pričetka čakanja na delo na vlogi. Tožena stranka je tožnika v dopisu z dne 5. 3. 2021 tudi opozorila na posledice, da bo vloga zavržena, če je ne bo dopolnil z vsemi zahtevami v postavljenem roku.

6. V času vložitve vloge tožnika dne 24. 2. 2021 je delno povračilo nadomestila plač delavcem na začasnem čakanju na delo zaradi epidemije Covid-19 urejal Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic Covid-19 (ZDUOP). Slednji je v prvem odstavku 39. člena določal, da lahko pravico do ukrepa delnega povračila nadomestila plač delavcem na začasnem čakanju na delo po tem zakonu uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, registriran najpozneje na dan 31. 12. 2020, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi epidemije ali posledic epidemije. V skladu s prvim odstavkom 45. člena ZDUOP pa delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plač po tem zakonu z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri ZRSZ v 8. dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. Rok iz prvega odstavka 45. člena ZDUOP je torej materialni zakonski rok, saj v konkretnem primeru velja za uveljavitev materialne pravice1 do nadomestila plače delavcem na začasno čakanje na delo. Ta rok pa je tudi prekluziven, kar pomeni, če stranka vloge za pridobitev nadomestila ne vloži v predpisanem materialnopravnem roku, vlagatelju pravica preneha ipso iure.

7. Glede na to, da je rok iz prvega odstavka 45. člena ZDUOP materialni rok, s potekom katerega upravičenec izgubi pravico uveljavljati nadomestilo, je tožena stranka tožnika nepravilno pozvala k odpravi nepravočasnosti njegove vloge z dne 24. 2. 2021 na način kot je to storila (da je tožnika pozvala, da uskladi datum pričetka čakanja na delo na vlogi, ki naj bi bil 16. 2. 2021). Pravočasnosti vloge (68. člen Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP) namreč ni mogoče enačiti z nepopolno vlogo v smislu 66. člena ZUP.2 Nepravočasnost vložitve vloge ni odpravljiva, medtem ko je nepopolnost vloge odpravljiva na način, ki ga predpisuje 67. člen ZUP. Tako prvi odstavek 67. člena ZUP določa, da če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. Organ, mora v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. Drugi odstavek 67. člena pa določa, da se v primeru, če stranka pomanjkljivosti odpravi v roku, šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila vložena vloga, s katero so pomanjkljivosti odpravljene, in da če stranka v tem roku pomanjkljivosti ne odpravi, organ s sklepom zavrže vlogo. Če torej stranka pomanjkljivosti oz. nepopolnosti vloge ne odpravi v roku, se njena vloga s sklepom zavrže. Zavrženje vloge po drugem odstavku 67. člena ZUP je v tem primeru mogoče šele, ko je bila stranka pozvana na odpravo, pa tega v določenem roku ni storila.

8. V obravnavani zadevi pa tožena stranka vloge ni zavrgla v skladu z zgoraj citiranim drugim odstavkom 67. člena ZUP, pač pa kot prepozno vloženo v skladu s 3. točko prvega odstavka 129. člena ZUP. Slednji določa, da organ s sklepom zavrže zahtevo, če le-ta ni bila vložena v predpisanem roku, pri čemer navedena določba v ZUP ne velja samo za procesne, pač pa tudi za materialne roke.3 Po tej določbi organ zavrže vlogo takoj, ko ugotovi, da le-ta ni bila vložena v roku, ki ga predpisuje materialni ali procesni zakon. Iz tega razloga torej vloga ni smela biti obravnavana kot nepopolna.

9. Se je pa vloga tožnika štela za nepopolno v delu, v katerem tožnik ni predložil odredbe o začasnem čakanju na delu (2. alineja četrtega odstavka 45. člena ZDUOP). Vendar je navedeno pomanjkljivost tožnik odpravil po pozivu tožene stranke z dne 5. 3. 2021 in predložil sklep o začasnem čakanju na delo delavke A.A. z dne 1. 1. 2021. Tako je je odločitev tožene stranke, ki je vlogo tožnika v celoti zavrgla, materialnopravno napačna.

10. Sodišče ob tem poudarja, da tožnik v obravnavani zadevi zahteva nadomestila za daljše obdobje v naprej (od 1. 2. 2021 do 30. 4. 2021, kot izhaja iz vloge z dne 24. 2. 2021), zato je treba vlogo z dne 24. 2. 2021 šteti za pravočasno v delu od 16. 2. 2021 dalje (8 dni pred vložitvijo vloge na podlagi prvega odstavka 45. člena ZDUOP). Da bi bilo treba tožnikovo vlogo meritorno obravnavati za čas od 16. 2. 2021 naprej kaže tudi zapis iz poziva na dopolnitev tožene stranke z dne 15. 3. 2021 „Povračilo za delavca lahko uveljavljate le za 8 dni od oddaje vloge, to je od 16. 2. 2021.“ To pomeni, da bi bila vloga pravočasna, če bi tožnica v njej uveljavljala nadomestilo od 16. 2. 2021, prepozna pa za čas od 1. 2. 2021 do 15. 2. 2021. Če bi izpolnjevala tudi druge zakonske pogoje določene v 45. členu ZDUOP, bi bila vloga za nadomestilo izplačanih plač utemeljena za čas od 16. 2. 2021 do 1. 4. 2021, saj je tožnik po pozivu predložil sklep o začasnem čakanju na delo z dne 1. 1. 2021, iz katerega izhaja, da je zaposleno delavko A.A. napotil na začasno čakanje na delo do preklica oziroma do 1. 4. 2021. 11. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava, je sodišče v skladu s 4. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijani sklep odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek. V slednjem bo moral organ šteti vlogo tožnika z dne 24. 2. 2021 za pravočasno v delu, v katerem tožnik uveljavlja plačilo nadomestil za začasno čakanje na delo za čas od 16. 2. 2021 dalje in o njej v tem delu meritorno odločiti.

12. V obravnavani zadevi je sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo na seji in ni razpisalo glavne obravnave, saj je bilo relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, in sicer da je tožnik vložil vlogo za nadomestilo za začasno čakanje na delo dne 24. 2. 2021 in da je tožnik delavko napotil na začasno čakanje na delo z dnem 1. 1. 2021 med strankama nesporno. Sodišče tudi ni drugače vrednotilo ugotovljenih dejstev, niti ni napravilo drugačnega sklepa o dejanskem stanju.4 1 Tako J. Čebulj, N. Hudej, E. Kerševan, A. Kmecl, R. Knez, P. Kovač, R. Pirnat, J. Podlipnik, M. Remic, T. Sever, R. Sitar in B. Žuber: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 1. knjiga, Uradni list, Ljubljana 2020, komentar k 99. členu, str. 599 in 600. 2 ZUP v prvem in drugem odstavku 66. člena določa, da mora vloga biti razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava. Predvsem mora obsegati: navedbo organa, kateremu se pošilja, zadevo, katere se tiče, zahtevek oziroma predlog, navedbo o tem, kdo je morebitni zastopnik ali pooblaščenec, osebno ime, firmo oziroma osebno ime vlagatelja, prebivališče (naslov) oziroma sedež vložnika oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca. Vloga mora vsebovati tudi druge sestavine, ki jih določa zakon ali drug predpis. 3 Tako J. Čebulj in ostali prav tam, komentar k 99. členu, str. 601. 4 Tako sklep VSRS X Ips 22/2020 z dne 26. 8. 2020, točka 16. obrazložitve.