Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavitev izvršbe teorija in sodna praksa ne enačita z ustavitvijo oziroma koncem postopka. Postopek je končan, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj, medtem ko se z ustavitvijo izvršbe označuje uspešen konec faze oprave izvršbe. Konec oziroma ustavitev postopka bo pomenila tudi ustavitev izvršbe, medtem ko ustavitev izvršbe ne pomeni nujno že tudi konca postopka.
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek.
1. Sodišče prve stopnje je predlog upnika za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe – s prodajo dolžnikovih premičnin z dne 6. 5. 2016 (vložen 9. 5. 2016), zavrnilo. Odločitev je utemeljilo z obrazložitvijo, da je izvršba pravnomočno ustavljena na obe predlagani in dovoljeni sredstvi izvršbe, zato ni mogoče predlagati novega izvršilnega sredstva in je oprlo na 34. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).
2. Proti temu sklepu se upnik pravočasno pritožuje. Navaja, da je dne 15. 4. 2016 prejel sklep o ustavitvi izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet in da je dne 18. 4. 2016 sodišču predlagal izdajo odredbe o predložitvi seznama dolžnikovega premoženja na podlagi 31. člena ZIZ. Upnik je dne 6. 5. 2016 prejel seznam premoženja in dne 9. 5. 2016 predlagal razširitev izvršbe na dolžnikove premičnine. Izvršilni postopek je bil tako ves čas aktiven. Smiselno predlaga spremembo sklepa tako, da se njegovemu predlogu za dovolitev izvršbe na premičnine ugodi.
3. Pritožba je utemeljena.
4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi z dne 11. 11. 2015, izdanim na podlagi verodostojne listine, dovolilo izvršbo na plačo dolžnika in njegova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet. Sklep je postal pravnomočen 25. 11. 2015. S sklepom z dne 1. 2. 2016, ki je postal pravnomočen 16. 2. 2016, je sodišče izvršbo ustavilo na plačo dolžnika, s sklepom z dne 12. 4. 2016 pa še izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet. Slednji sklep je postal pravnomočen 26. 4. 2016. Še pred nastopom pravnomočnosti le-tega - v pritožbenem roku zoper sklep z dne 12. 4. 2016, je upnik dne 18. 4. 2016 vložil predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja. 31. člen ZIZ določa, da če upnik verjetno izkaže, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, je na predlog upnika ali po oceni sodišča dolžnik dolžan kadarkoli med izvršilnim postopkom predložiti seznam svojega premoženja z dokazili o lastninski in drugih stvarnih pravicah na tem premoženju in za svoje terjatve navesti dokazna sredstva. Iz citirane določbe 31. člena ZIZ tako izhaja, da upnik lahko tak predlog poda do konca izvršilnega postopka. Upnik je v konkretnem primeru, kot izhaja iz zgornjega povzetka postopka, tej zahtevi zadostil. V konkretnem primeru zato s sklepom z dne 12. 4. 2016 izvršilni postopek ni bil ustavljen v celoti, temveč je bila ustavljena le izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet. Ustavitve izvršbe namreč ne gre enačiti s koncem izvršilnega postopka. Do ustavitve izvršbe pride, če upnikove terjatve ni mogoče izvršiti iz pravnih (npr. iz razlogov, naštetih v prvem odstavku 76. člena ZIZ) ali dejanskih razlogov (npr. zaradi neuspešnosti izvršbe v primeru dvakratnega neuspešnega poskusa rubeža premičnin). Ustavitev izvršbe teorija in sodna praksa ne enačita z ustavitvijo oziroma koncem postopka. Postopek je končan, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj, medtem ko se z ustavitvijo izvršbe označuje uspešen konec faze oprave izvršbe. Konec oziroma ustavitev postopka bo pomenila tudi ustavitev izvršbe, medtem ko ustavitev izvršbe ne pomeni nujno že tudi konca postopka.(1)
5. Predmetni izvršilni postopek je tako zaradi pravočasne(2) upnikove vložitve predloga za predložitev seznama premoženja dolžnika kot posebnega izvršilnega sredstva tekel tudi po izdaji sklepa o ustavitvi izvršbe z dne 12. 4. 2016 in po nastopu pravnomočnosti tega sklepa. Na podlagi zahtevanega procesnega dejanja po 31. členu ZIZ je bila v postopku izdana odredba in dolžniku določen rok za predložitev seznama, nato pa upniku vročen seznam dolžnika, kateri lahko v 15 dneh od vročitve predlaga izvedbo naroka za ugotavljanje dolžnikovega premoženja (šesti odstavek 31. člena ZIZ). Vse navedeno predstavlja opravo procesnega dejanja in v nasprotju s stališčem sodišča prve stopnje del predmetnega izvršilnega postopka. Ker je upnik tekom izvršilnega postopka - znotraj 15 dnevnega roka, v katerem bi lahko predlagal opravo naroka zaradi ugotavljanja dolžnikovega premoženja in z iztekom katerega bi se izvršilni postopek končal, podal predlog za dovolitev izvršbe na novo sredstvo izvršbe, je ravnal skladno z zahtevo iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ, to je, da je podal predlog do konca izvršilnega postopka.
6. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je zaradi pravnomočnosti sklepa o ustavitvi izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet izvršilni postopek končan, zaradi česar je kasneje vložen predlog upnika za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe zavrnilo, je zato nepravilna, pa tudi v nasprotju z dejstvom, da je sodišče prve stopnje tudi samo po izdaji sklepa o ustavitvi izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet izdalo odredbo o predložitvi seznama premoženja, in sicer dne 18. 4. 2016 in po pravnomočnosti sklepa o ustavitvi izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet predloženi seznam vročilo upniku (6. 5. 2016). Zaradi navedenega je sodišče druge stopnje na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi upnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
7. V novem postopku bo sodišče prve stopnje upoštevaje ugotovljeno ponovno odločalo o upnikovem predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe.
8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih upnik ni zaznamoval (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Op. št. (1) : Glej sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 125/2012, sklepe VSL II Ip 3196/2010, II Ip 1852/2012, III Ip 2275/2015. Op. št. (2) : Upnik je predlog podal pred nastopom pravnomočnosti sklepa o ustavitvi izvršbe.