Namestitev videonadzorne kamere na vrt pri bloku

Datum

08.04.2025

Številka

07121-1/2025/403

Kategorije

Video in avdio nadzor

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 16. 3. 2025 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede videonadzorne kamere, ki ste jo namestili na svoj vrt pri bloku. 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Za videonadzor, ki ga posameznik izvaja izključno za svoje lastne, domače namene, se Splošna uredba (na kar je vezana pristojnost IP) načeloma ne uporablja, razen če bi posameznik videonadzor izvajal ob opravljanju poklicne ali komercialne dejavnosti oziroma bi posnetke posredoval nepooblaščeni tretji osebi ali pa objavil na internetu oziroma kolikor videonadzor pomeni snemanje javnega prostora. Kadar gre za uporabo za lastne namene, torej obvestila o videonadzoru ni potrebno objavljati.

Ali je vaš vrt zasebna ali javna površina vam žal ne moremo povedati, saj ne poznamo lastninskega statusa omenjenega vrta. Če je vrt v zemljiški knjigi vpisan kot del vaše nepremičnine ali vam je dodeljen v izključno uporabo s pravnim aktom, potem gre najverjetneje za zasebno površino, če pa je vrt del skupne površine bloka, pa velja za skupno lastnino.

Čeprav konkretni primer ne bi predstavljal kršitve s področja varstva osebnih podatkov, bi v določenih primerih lahko šlo za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.

Obrazložitev

Uvodoma pojasnjujemo, da se pravila Splošne uredbe oziroma ZVOP-2 ne uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Konkretno to pomeni, da če posameznik videonadzor izvaja izključno za svoje lastne, domače namene, se taka obdelava podatkov praviloma šteje kot obdelava za osebno uporabo in domače potrebe. Videonadzor izključno svoje posesti v vsakem primeru zapade pod domačo uporabo. Uporaba podatkov za lastne, domače namene pa bi bila presežena, če bi posameznik videonadzor izvajal ob opravljanju poklicne ali komercialne dejavnosti. Uporaba za osebne potrebe bi bila presežena npr. tudi v primeru, da bi posameznik posnetke posredoval nepooblaščeni tretji osebi ali pa jih objavil na internetu oziroma če bi videonadzor pomenil snemanje javnega prostora. Za obdelavo v smislu Splošne uredbe prav tako ne bi šlo, če posamezniki na posnetkih sploh niso določljivi (npr. zaradi kota snemalnega kadra, ločljivosti posnetka ali drugega razloga).

Glede vprašanja, ali je vaš vrt javna površina, vam žal ne moremo konkretno odgovoriti, saj ne poznamo lastninskega statusa omenjenega vrta, pojasnjujemo pa, da če je vrt v zemljiški knjigi vpisan kot del vaše nepremičnine ali vam je dodeljen v izključno uporabo s pravnim aktom, potem gre najverjetneje za zasebno površino. Če pa je vrt del skupne površine bloka, vendar ste ga zagradili na podlagi dogovora z drugimi etažnimi lastniki, je ta sicer lahko v zasebni uporabi, a pravno velja za skupno lastnino.

Glede morebitnih posledic pa opozarjamo, da četudi konkretni primer ne bi predstavljal kršitve s področja varstva osebnih podatkov, bi v določenih primerih lahko šlo za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost. Na primer, posameznik lahko skladno s 134. členom Obligacijskega zakonika (OZ) s tožbo od sodišča zahteva, da le to odredi prenehanje ravnanja (npr. videonadzora), prav tako pa lahko na podlagi 179. člena OZ zahteva odškodnino, če mu je zaradi tega nastala škoda. Izvajanje videonadzora v okoliščinah iz 138. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) pa lahko pomeni kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja, ki se preganja na predlog, podan na pristojni policijski postaji.

Lepo vas pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka