- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSK sklep I Cp 1378/2006
ECLI:SI:VSKP:2007:I.CP.1378.2006 Civilni oddelek
Povzetek
- Zaznamba spora v nepravdnem postopkuAli je mogoče zaznamovati spor v nepravdnem postopku za razdružitev skupnega premoženja?
- Aktivna legitimacija za zaznambo sporaAli ima pritožnik status predlagatelja v nepravdnem postopku in s tem aktivno legitimacijo za vložitev predloga za zaznambo spora?
- Pogoji za zaznambo sporaKateri so pogoji za zaznambo spora v skladu z 79. členom Zakona o zemljiški knjigi?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
79. člen Zakona o zemljiški knjigi predvideva zaznambo spora le v primeru vložene tožbe, medtem ko za primer nepravdnega postopka dovoljuje le zaznambo spora o določitvi nujne poti. V nepravdnem postopku za razdružitev skupnega premoženja zato pogojev za zaznambo spora ni.
Izrek
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.
Obrazložitev
Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za zaznambo spora pri parc. št. 4517, 4518, 4519, 4842, 4843/2 in 6515 vpisanih v vložku številka 1656 k. o. P., ki so v lasti C.F. in A.S.F. vsakega do ½. Odločitev je utemeljilo s tem, da C.F. ni predlagatelj nepravdnega postopka, ki naj bi se v zemljiški knjigi zaznamoval. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj, ki navaja, da je predlog za zaznambo spora vložil na podlagi potrdila o vloženem predlogu za delitev skupnega premoženja, ki se vodi pri istem sodišču pod opr. št. N1. Nepravdni postopek, katerega uvedbo je predlagal sam, se je vodil pod opr. št. N2, enak nepravdni postopek pa je predlagala tudi A.F.S. in njen predlog je sodišče vpisalo pod opr. št. N1. Zaradi nastale situacije sta se oba postopka združila v isti postopek, ki se vodi pod opr. št. N1. Dejansko ima pritožnik v nepravdnem postopku status predlagatelja in je zato aktivno legitimiran za vložitev predloga za zaznambo spora. Navaja še, da so formalno nepremične vpisane kot solastnina nepravdnih strank vsake do ½, vendar sam v nepravdnem postopku zatrjuje, da je njegov delež na skupnem premoženju večji.
Pritožba ni utemeljena.
Odločitev sodišča prve stopnje, da se predlog za zaznambo spora zavrne, je pravilna iz naslednjega razloga: 79. člen Zakona o zemljiški knjigi predvideva zaznambo spora le v primeru vložene tožbe (kadar gre za spor o pridobitvi pravice na nepremičnini na izviren način oz. v primeru spora o prenehanju pravice), medtem ko za primer nepravdnega postopka dovoljuje le zaznambo spora o določitvi nujne poti (3. točka 1. odst. 79. člena ZZK-1). V nepravdnem postopku za razdružitev skupnega premoženja zato pogojev za zaznambo spora ni. Če se bo med udeležencema nepravdnega postopka izkazalo, da je o višini njunih deležev na skupnem premoženju spor (na kar nakazuje pritožba), bo moral predlagatelj ugotovitev višjega deleža uveljavljati v pravdi, in šele morebitna tožba, če bo vložena, bo lahko predmet zaznambe spora v smislu citiranega določila 79. člena ZZK-1. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, čeprav je odločitev utemeljilo z drugimi razlogi (2. točka 3. odst. 161. člena ZZK-1).