Jedro

Zakon (ZGO-1) v drugem odstavku 159. člena resda določa, da lahko inšpekcijski zavezanec izbris zaznambe prepovedi predlaga tudi, če predlogu priloži (le) pravnomočno gradbeno dovoljenje, vendar mora v tem primeru, glede na smiselno uporabo določb tretjega in četrtega odstavka 100. člena ZZK-1 in glede na namen zaznambe določenega dejstva, zanesljivo izkazati (npr. s predložitvijo potrdila inšpekcijskega organa), da razlogi oz. podlaga za zaznambo prepovedi niso več podani. Pravnomočno gradbeno dovoljenje samo po sebi ne izkazuje, da je z njim odpravljeno nezakonito stanje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se vpis ne dovoli.

Udeleženka krije sama stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 30.6.2011 pri osnovnem pravnem položaju nepremičnine s parc. št. 1333/12 k.o. D., ki je v solasti predlagateljev vsakega do 1/2, na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja z dne 1.12.2010, dovolilo predlagani izbris zaznambe prepovedi iz prvega odstavka 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), vpisane na podlagi odločbe Inšpektorata za okolje in prostor, z dne 2.4.2010. Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica nato zavrnila ugovor udeleženke Republike Slovenije, Inšpektorat za okolje in prostor, zoper ta sklep in slednjega potrdila.

Zoper sklep se zaradi vseh dopustnih pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje udeleženka Republika Slovenija, Inšpektorat za okolje in prostor, ki opozarja, da bi moralo sodišče glede na navedbe v ugovoru podrobneje ugotoviti izpolnjevanje pogoja ustreznosti predloženega pravnomočnega gradbenega dovoljenja, ki mora za izbris zaznambe črne gradnje odpraviti oz. legalizirati vse neskladnosti iz inšpekcijske odločbe. S to (z dne 2.4.2010) je bilo namreč ugotovljeno, da se gradnja investitorjev - predlagateljev izvaja v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem med drugim tudi glede kletnih prostorov, saj gradnja slednjih sploh ni bila predvidena, investitorja pa sta izvedla velike kletne prostore, iz katerih je izveden vhod v stanovanjski objekt in nato po stopnišču do prvega nadstropja. Ker investitorja nista pravočasno pridobila spremenjenega gradbenega dovoljenja, je bila dne 24.8.2010 izdana odločba o odstranitvi neskladnih delov objekta v roku 120 dni. Z novim gradbenim dovoljenjem, izdanim dne 1.12.2010, je bilo sicer dovoljeno dokončanje objekta v etažnosti K+P+M, torej vključno s kletnimi prostori, vendar tako, da je klet v celoti vkopana v kletni etaži, brez zunanjih odprtin in dostopna le po notranjem stopnišču. Inšpekcijski organ pa je ob kontrolnem pregledu ugotovil, da so v kletni etaži še vedno okenske odprtine, zunanja vhodna vrata in zunanje stopnice, ki vodijo vanjo, kar pomeni, da investitorja neskladnosti v kletni etaži nista odstranila, prav tako pa novo gradbeno dovoljenje tako izvedenih del še vedno ne dovoljuje oz. legalizira. Udeleženka je zato v ugovoru opozorila, da inšpekcijska odločba z dne 2.4.2010 ni bila izvršena v celoti, vendar sodišče dejanskega stanja ni raziskalo in ni ugotavljalo dejanskega obstoja pogojev za dovolitev predlaganega vpisa po prvem odstavku 148. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), zaradi česar je napačno uporabilo materialno pravo, in sicer drugi odstavek 159. člena ZGO-1. Ker se je ob tem do ugovornih navedb opredelilo le z navedbo, da so neodločilnega pomena, pritožnici tudi ni bila dana možnost sodelovanja v zemljiškoknjižnem postopku. Sicer pa pritožnica svoje ugovorne navedbe o neizvršitvi inšpekcijske odločbe dokazuje tudi s sklepom o dovolitvi izvršbe z dne 1.8.2011, v katerem je ugotovljeno, da novo gradbeno dovoljenje z dne 1.12.2010 legalizira le del izvedenega objekta, medtem ko kletna etaža ostaja neusklajena tudi z novim gradbenim dovoljenjem, tako da pogoji za izbris črne gradnje na parceli št. 1333/12, k.o. D še niso podani. Ker je bila odločba izdana šele po vložitvi ugovora, je ni mogla predložiti že ob vložitvi slednjega.

Pritožba ni utemeljena.

Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, v zemljiškoknjižnem postopku velja strogo načelo formalnosti postopka, zaradi katerega sodišče o pogojih za vpis odloča samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Pritožbeno sodišče zato soglaša z zaključkom zemljiškoknjižnega sodnika, da se sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne sme spuščati v presojo zakonitosti in pravilnosti gradnje oz. njene (ne)skladnosti s spremenjenim gradbenim dovoljenjem, ampak mora odločati le o tem, ali so podani pogoji za dovolitev vpisa po 148. členu ZZK-1. Preveriti mora torej tudi, ali so izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisa določa ZZK-1 (5. točka prvega odstavka 148. člena ZZK-1). Slednji glede izbrisa zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje, izrečene kot inšpekcijski ukrep po ZGO-1, ne vsebuje posebnih določb, ampak napotuje na smiselno uporabo določb prvega, tretjega in četrtega odstavka 100. člena ZZK-1, ki se nanašajo na izbris zaznambe prepovedi in odtujitve, izrečene z začasno odredbo ali drugo odločbo sodišča ali drugega državnega organa (prvi in četrti odstavek 98. člena ZZK-1), in določajo, da se ta dovoli v primeru, če je sodišče, ki je izdalo začasno odredbo, ustavilo postopek in razveljavilo opravljena dejanja ali če je bil sklep o začasni odredbi razveljavljen oz. spremenjen in predlog za začasno odredbo zavrnjen, pri čemer je potrebno predlogu za izbris zaznambe priložiti sklep sodišča, ki je podlaga za izbris. Iz povzetih določb tako izhaja, da je izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve dovoljen le na podlagi ustrezne odločbe organa, ki je izdal odločbo o taki prepovedi, iz katere izhaja, da razlogi za njeno zaznambo niso več podani – v konkretnem primeru torej na podlagi ustrezne odločbe inšpekcijskega organa. Zakon (ZGO-1) v drugem odstavku 159. člena resda določa, da lahko inšpekcijski zavezanec izbris zaznambe prepovedi predlaga tudi, če predlogu priloži (le) pravnomočno gradbeno dovoljenje, vendar mora v tem primeru, glede na smiselno uporabo določb tretjega in četrtega odstavka 100. člena ZZK-1 in glede na namen zaznambe določenega dejstva, zanesljivo izkazati (npr. s predložitvijo potrdila inšpekcijskega organa), da razlogi oz. podlaga za zaznambo prepovedi niso več podani. V konkretnem primeru predlagatelja temu pogoju nista zadostila, saj predloženo pravnomočno gradbeno dovoljenje samo po sebi ne izkazuje, da je z njim odpravljeno nezakonito stanje, zaradi katerega jima je inšpekcijski organ izrekel ustrezne prepovedi in da zato ni več podlage za njihovo zaznambo v zemljiški knjigi.

Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje o dovolitvi izbrisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine materialnopravno napačna, zaradi česar je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se predlagani vpis ne dovoli (3. točka prvega odstavka 161. člena ZZK-1).

V zemljiškoknjižnem postopku se glede vprašanj, ki niso urejena v ZZK-1, uporabljajo splošne določbe Zakona o nepravdnem postopku, ki v prvem odstavku 35. člena določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, razen če zakon določa drugače. Ob odsotnosti specialnih določb je pritožbeno sodišče odločilo, da pritožnica sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.