17. 11. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 26. oktobra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1280/2001 z dne 19. 3. 2003 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. VI P 524/94 z dne 22. 3. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Višje sodišče je v pravdnem postopku po pritožbi nasprotne stranke razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in tožbo pritožnice (tedaj tožnice) zavrglo. Ugotovilo je, da gre za spor, o katerem zaradi učinka pravnomočnosti sodne poravnave ni dopustno ponovno odločanje. V ustavni pritožbi pritožnica navaja, da je s tožbo zahtevala izstavitev zemljiškoknjižne listine za prenos lastninske pravice od osebe, ki je sedaj vpisana v zemljiško knjigo kot lastnik. Sklenjena sodna poravnava pa se nanaša na pravnega prednika sedanjega toženca.

Oporeka stališču Višjega sodišča, da sodna poravnava učinkuje proti pravnemu nasledniku in da zato nova tožba ni dopustna.

Meni, da glede na ureditev po tedaj veljavnem Zakonu o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 33/95 - v nadaljevanju ZZK) pravno nasledstvo toženca ne pomeni vseobsegajočega oziroma neomejenega vstopa tožene stranke v obveznosti pravnega prednika, saj je po 17. členu ZZK vpis možen le zoper osebo, na katero je v času vložitve predloga vpisana pravica.

Vpis bi bil po mnenju pritožnice možen, če bi oseba, ki se je s sodno poravnavo zavezala dovoliti vpis, še živela. Ker je ta oseba v vmesnem času umrla, njen dedič pa je sedaj v zemljiško knjigo že vpisan kot novi lastnik, naj bi obveznost iz sodne poravnave zoper njega ne učinkovala. Zato uveljavlja kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave).

2.Odločitev sodišča, da se zavrže tožba za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, ker je o tem že pravnomočno odločeno s sodno poravnavo, ki isto obveznost nalaga toženčevemu pravnemu predniku, smiselno temelji na pravnem stališču, da pravnomočna sodba (ali z njo izenačena sodna poravnava), ki pravnemu predniku nalaga, da dovoli prepis lastninske pravice v zemljiški knjigi, učinkuje tudi zoper njegovega univerzalnega pravnega naslednika, ki je zaradi pravnega nasledstva tudi že vpisan kot lastnik v zemljiški knjigi. To pravno stališče samo po sebi ni v nasprotju s pravico do sodnega varstva po 23. členu Ustave. Do kršitve te pravice bi prišlo šele v primeru, če bi v zemljiškoknjižnem postopku pritožnica ne uspela doseči vpisa lastninske pravice na podlagi omenjene sodne poravnave z utemeljitvijo, da je v vmesnem času lastninska pravica že vpisana na drugo osebo - dediča stranke, ki je sklenila sodno poravnavo. V tem primeru bi namreč resnično ne bilo dopustno, če bi sodišče v pravdnem postopku zavrglo pritožničino tožbo zoper pravnega naslednika z utemeljitvijo, da je o zadevi že pravnomočno odločeno.

3.Pritožnica v ustavni pritožbi sama zatrjuje, da je pravni naslov (sodna poravnava) s spremenjeno zakonodajo (z Zakonom o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini; Uradni list RS, št. 110/2002 - ZLNDL) "mogel postati izvršljiv", čeprav se nanaša na obveznost prenosa lastninske pravice, v času, v katerem je bila sodna poravnava izdana, pa je šlo na spornem zemljišču za pravico uporabe; ta vidik za odločanje o tej ustavni pritožbi zato ni bistven. Glede okoliščin, na katere se pritožnik sklicuje (neskladje med identiteto osebe, na katero se nanaša izvršilni naslov, in identiteto osebe, v korist katere je sedaj vknjižena sporna pravica v zemljiški knjigi), Ustavno sodišče ugotavlja, da za ugoditev njenemu predlogu v zemljiškoknjižnem postopku ni videti ovir. Člen 17 tedaj veljavnega ZZK se na sporno vprašanje ne nanaša. Ta določba namreč opredeljuje le, kdo je nasprotni udeleženec v zemljiškoknjižnem postopku (oseba, v korist katere je v času vložitve predloga vpisana pravica, glede katere se bo opravil vpis), ne rešuje pa vprašanja, na koga se mora glasiti sodna odločba, na podlagi katere se dovoljuje vpis. Skladno z nesporno uveljavljenim pravilom, da pravnomočnost (sodne odločbe ali sodne poravnave) učinkuje tudi zoper pravnega naslednika stranke, je utemeljena razlaga, da ni ovir za vpis zoper osebo, v korist katere je vknjižena pravica v času vložitve predloga, če se ta vpis opravi na podlagi sodne odločbe, ki se sicer ne glasi na to osebo, pač pa (zaradi pravnega nasledstva) zoper to osebo učinkuje. Tako izrecno določa tretji odstavek 150. člena novega Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03 - ZZK-1), kar lahko služi tudi kot opora pri razlagi določb starega ZZK, ki tovrstnega položaja izrecno ne ureja.

4.Ker pritožnica ni izkazala, da v zemljiškoknjižnem postopku ni uspela s predlogom za vpis lastninske pravice na podlagi omenjene sodne poravnave, glede na povedano pa tudi ni verjetno, da s takšnim predlogom ne bi uspela, z odločitvijo sodišča, da se zaradi prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari zavrže tožba, očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kakor jih zatrjuje pritožnica. Zato Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger