Jedro

Pravni interes za sodelovanje v postopku upravnega spora po prvem odstavku 19. člena ZUS-1, bi družba A., d.d. lahko kot tožnik izkazala le, kolikor bi se zavzemala za zavrnitev tožbe, oziroma da bi sodišče izpodbijano odločbo spremenilo tako, da se ji pravni položaj ne bi poslabšal. Tožnik pa takega zahtevka (za odločitev o sporu polne jurisdikcije) ni vložil, sodišče pa je na postavljen zahtevek vezano.

Iz navedb vlagatelja izhaja, da se v gospodarskem sporu pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani obravnava tožba tožnika proti družbi A., d.d. v kateri ta uveljavlja plačilo v višini ... EUR, pri čemer tožnik kot pravno podlago svojega zahtevka navaja 3. točko izreka izpodbijane odločbe. S povzeto navedno pa družba A., d.d. ni izkazala upravičene koristi za vpogled v spis I U 2013/2020 oziroma v upravni spis, ki je priložen temu sodnemu spisu.

Prošnja za združitev zadev ni utemeljena, ker ni podan pogoj istega predmeta.

Izrek

I.Zahteva A., d.d., za udeležbo v tem upravnem sporu, se zavrne.

II.Prošnja A., d.d. za vpogled v spis, se zavrne.

III.Predlog A., d.d. za združitev zadeve I U 2013/2020 s tožbo A., d.d., ki jo je ta vložila zaradi molka organa, v zvezi s svojo zahtevo za izrek ničnosti 3. in 4. točke izreka izpodbijane odločbe, se zavrne.

Obrazložitev

K točki I sklepa

1.Družba A., d.d. v vlogi z dne 12. 3. 2024 navaja, da se je seznanila, da vodi tožnik upravni spor zoper odločbo in sklep Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije št. 06103-1/2019/40 z dne 23. 11. 2020 (izpodbijana odločba), ter da o tožbi še ni odločeno. V zvezi z zahtevo za udeležbo v tem upravnem sporu se sklicuje na določbo 19. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), vse tri odstavke tega člena. Navaja, da iz sodne prakse izhaja, da je inštitut stranske intervencije namenjen uveljavitvi interesov strank kot tretjih v pravdnem postopku, ki ima neposreden ali posreden pravni interes, za uspeh ene od strank. Tretji tako podpira eno od strank, deluje poleg ali namesto nje, vendar v svojem imenu in ne kot strankin zastopnik, pri čemer varuje svoje pravne interese. Cilj udeležbe stranke z interesom je zagotoviti celovito, dokončno in pravično rešitev spora, pri čemer je s sodelovanjem stranke z interesom v postopku zagotovljeno spoštovanje in uveljavljanje ustavnih pravic iz 22. in 23. člena Ustave RS, preko katerih se uresničuje tudi načelo pravne države (2. člen Ustave RS), saj pripomore, da sodišča ne izdajajo medsebojno nasprotujočih sodb (17. točka obrazložitve sklepa Upravnega sodišča RS v zadevi II U 321/2017). Navaja, da je oseba, ki bi v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) morala biti udeležena kot stranka v postopku izdaje izpodbijane odločbe. Toženka je s tem, ko je tožniku v 3. in 4. točki izreka naložila obveznost v zvezi s storitvami, ki so predmet aneksa, sklenjenega med B., d.d. in A., d.d., in bi jih moral B., d.d. izvršiti v razmerju do družbe A., d.d., dejansko posegla v pravni položaj družbe A., d.d. Da družba A., d.d. izkazuje pravni interes v zvezi z izpodbijano odločbo je presodilo že Upravno sodišče v sodbi v zadevi I U 702/2021 z dne 21. 2. 2023, ko je odločalo o zakonitosti sklepa, s katerim je toženka zavrgla zahtevo družbe A., d.d. za izrek ničnosti 3. in 4. točke izreka izpodbijane odločbe. Posledično je treba družbi A., d.d. priznati pravni interes tudi v upravnem sporu, v katerem tožnik izpodbija odločbo. V gospodarskem sporu, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opravilno številko II Pg 26/2024, tožnik od družbe A., d.d. uveljavlja plačilo v višini ... EUR ter pri tem kot pravno podlago zahtevka navaja izpodbijano odločbo. Družba A., d.d. ima zato pravni interes, da Upravno sodišče v tem upravnem sporu ugotovi ničnost 3. in 4. točke izreka izpodbijane odločbe oziroma da odpravi 3. in 4. točko izreka odločbe AKOS. Na obstoj ničnostnih razlogov je A., d.d. opozoril Upravno sodišče že v obvestilu z dne 9. 2. 2021, ki mu je priložil izvod zahteve za izrek delne ničnosti izpodbijane odločbe. Vsebinsko enaki razlogi narekujejo izrek ničnosti tudi v tem postopku upravnega spora (68. člen v zvezi s 4. točko prvega odstavka 27. člena ZUS-1 v zvezi z 279. členom ZUP).

2.Tožnik v odgovoru na zahtevo navaja, da na podlagi navedb družbe A., d.d. tej ni mogoče priznati položaja stranke v upravnem sporu.

3.Tožena stranka na zahtevo ni odgovorila.

4.Zahteva družbe A., d.d. za udeležbo v tem upravnem sporu ni utemeljena.

5.Sodišče uvodoma ugotavlja, glede na vloženo zahtevo za sodelovanje v postopku I U 2013/2020, da družba A., d.d. le-to utemeljuje na vseh treh podlagah 19. člena ZUS-1, čeprav jih trditveno (in dokazno) posebej ne obrazloži in loči.

6.Prvi odstavek 19. člena ZUS-1 določa, da ima položaj stranke v upravnem sporu tudi oseba, ki bi ji bila odprava oziroma sprememba izpodbijanega upravnega akta v neposredno škodo, pa ne gre za osebo, ki je v skladu s šestim odstavkom 143. člena ter drugim odstavkom 229. člena ZUP ali vsebinsko enake določbe drugega predpisa, ki ureja postopek izdaje upravnega akta, ne bi mogle biti stranski udeleženec v upravnem postopku. Taka oseba je po izrecni določbi tretje alineje 16. člena ZUS-1 prizadeta oseba s položajem stranke.

7.Ni sporno, da družba A., d.d. v dosedanjem upravnem oziroma inšpekcijskem postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, ni bila stranka postopka, prav tako pa tudi ni imela položaja stranskega udeleženca (in mu do izdaje tega sklepa tak status tudi ni bil priznan). Z izpodbijano odločbo je toženka tožniku v 3. točki izreka odredila, da mora po prejemu odločbe opraviti poračune storitev dostopa do interneta z bitnim tokom do starejšega bakrenega omrežja preko tehnologije različic ADSL na regionalnem nivoju, ..., za ves čas od njegove sklenitve, vključno z mesecem ... in sicer tako, da obračuna razliko med regulirano ceno enote mesečne zakupnine za regijski dostop brez popusta v višini ... EUR in že zaračunano ceno enote mesečne zakupnine s popustom v višini ... EUR in v istem roku o tem obvesti toženko, navedeno pa ne velja za storitve dostopa do interneta z bitnim tokom v naseljih, ki so navedena v Prilogi 1 regulatorne odločbe; ter v 4. točki izreka, da mora tožnik za storitve dostopa do interneta z bitnim tokom do starejšega bakrenega omrežja preko tehnologije različic ADSL na regionalnem nivoju, ki jih še ni zaračunal in so predmet aneksa, družbi A., d.d. zaračunavati enote mesečne zakupnine po regulirani ceni iz 10.a točke izreka Regulatorne odločbe brez popusta, navedeno pa na velja za izvajanje storitev v naseljih, ki so navedena v Prilogi 1 regulatorne odločbe.

8.Citiran izrek pomeni, da družbi A., d.d. z izpodbijano odločbo toženke ni bila dana nobena pravica, prav tako pa ne naložena nobena obveznost, kljub temu, da je v 4. točki izreka omenjena (obveznost je bila naložena le tožniku). Tudi, kolikor bo sodišče tožbi ugodilo (vložena je le izpodbojna tožba) ali ugotovilo ničnost, družbi A., d.d. ne bo nastala nobena škoda, saj se zavzema za enako pravno posledico, odpravo izpodbijane odločbe oziroma ugotovitev njene ničnosti, kot tožnik. Pravni interes za sodelovanje v postopku upravnega spora po prvem odstavku 19. člena ZUS-1, bi družba A., d.d. lahko kot tožnik izkazala le, kolikor bi se zavzemala za zavrnitev tožbe, oziroma da bi sodišče izpodbijano odločitev spremenilo tako, da se ji pravni položaj ne bi poslabšal. Tožnik pa takega zahtevka (za odločitev o sporu polne jurisdikcije) ni vložil, sodišče pa je na postavljen zahtevek vezano. Torej družbi A., d.d. po prvem odstavku 19. člena ZUS-1, ker ji z odpravo izpodbijanega akta ne bo nastala neposredna škoda, ni mogoče v konkretnem primeru priznati položaja prizadete stranke v upravnem sporu.

9.Po drugem odstavku 19. člena ZUS-1 je sodišče, do konca postopka na prvi stopnji, po uradni dolžnosti ali na predlog strank, dolžno obvestiti tretje osebe, če bi ureditev spornega pravnega razmerja lahko poseglo v njihove pravice ali na zakon oprte neposredne koristi. Za razliko od prvega odstavka je ta člen podlaga za udeležbo tistih oseb, v pravni položaj katerih bi bilo z ureditvijo spornega razmerja poseženo. To pa je, kot je bilo povedano že v okviru prvega odstavka, mogoče le, če je tožnik oblikoval tožbeni predlog za odločanje v sporu polne jurisdikcije. V obravnavani zadevi je vložen le izpodbojni zahtevek, ugoditev tožbi pa v pravni položaj družbe A., d.d. ne bi posegla, saj bi se zadeva vrnila v postopek pred toženko. Položaja prizadete stranke v upravnem sporu družbi A., d.d. po drugem odstavku 19. člena torej ni mogoče priznati.

10.Tretji odstavek 19. člena ZUS-1 pa določa, da po prejšnjem odstavku ravna sodišče tudi (mišljen je drugi odstavek 19. člena ZUS-1), če je v spornem pravnem razmerju kakšna tretja oseba udeležena na tak način, da bi se odločitev lahko sprejela samo enotno tudi zanjo. Na tej podlagi mora sodišče v upravnem sporu obvestiti tudi tisto tretjo osebo, ki je udeležena v skupnem pravnem razmerju, na tak način, da se odločitev lahko sprejeme enotno tudi zanjo. To pomeni, da mora obvestiti tako imenovane nujne enotne sospornike, kar pa družba A., d.d., v razmerju do tožnika, ni. Torej tudi na podlagi tretjega odstavka 19. člena ZUS-1 družbi A., d.d. ni mogoče priznati položaja prizadete stranke.

K točki II izreka

11.Družba A., d.d. glede na navedbe, da ji Upravno sodišče prizna položaj stranke na podlagi 19. člena ZUS-1, zahteva tudi, da se ji dovoli vpogled v spis upravnega spora.

12.Tožnik v odgovoru na zahtevo navaja, da ker družbi A., d.d. glede na njene lastne navedbe ni mogoče priznati položaja stranke, ji na tej podlagi tudi ni mogoče dovoliti vpogleda v spis. Upravičene koristi za vpogled v spis družba A., d.d. ne zatrjuje niti ni izkazala. Listine spisa vsebujejo tudi poslovne skrivnosti tožnika, ki jih je sodišče dolžno varovati, na kar je tožnik tudi opozoril.

13.Tožena stranka na predlog ni odgovorila.

14.Vloga A., d.d. za vpogled v sodni spis I U 2013/2020 ni utemeljena.

15.Pravico do vpogleda v spis ureja 150. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v tem postopku uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1. Stranke imajo pravico vpogledovati in prepisovati spise pravde, v katerih so udeležene (prvi odstavek 150. člena ZPP). Po določbi drugega odstavka 150. člena ZPP se lahko dovoli vpogled in prepis posameznih delov spisov tudi drugim osebam, ki imajo upravičeno korist.

16.Kot izhaja iz prve točke izreka izpodbijanega sklepa sodišče družbi A., d.d. ni priznalo položaja stranke v obravnavanem upravnem sporu. Družba A., d.d. bi bila lahko v tem upravnem sporu upravičena do vpogleda v sodni spis le kot druga oseba v smislu drugega odstavka 150. člena ZPP, vendar bi morala v tem primeru izkazati upravičeno korist v smislu navedene določbe ZPP, kar pa po mnenju sodišča ni izkazala.

17.Iz navedb vlagatelja izhaja, da se v gospodarskem sporu pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani II Pg 26/2024 obravnava tožba tožnika proti družbi A., d.d., v kateri ta uveljavlja plačilo v višini ... EUR, pri čemer tožnik kot pravno podlago svojega zahtevka navaja 3. točko izreka izpodbijane odločbe. S povzeto navedbo pa družba A., d.d. ni izkazala upravičene koristi za vpogled v spis I U 2013/2020 oziroma v upravni spis, ki je priložen temu sodnemu spisu.

K točki III izreka

18.Družba A., d.d. tudi predlaga, da sodišče združi zadevo I U 2013/2020 z njeno tožbo, ki jo je vložila zaradi molka organa v zvezi s svojo zahtevo za izrek ničnosti 3. in 4. točke izpodbijane odločbe. Glede na to, da se oba upravna spora vodita zoper agencijo ter se oba nanašata na izpodbijano odločbo.

19.Tožnik v odgovoru na zahtevo po združitvi zadev navaja, da družba A., d.d. predlaga združitev predmetne zadeve z zadevo I U 491/2024, ki se vodi na podlagi njegove tožbe zaradi molka organa, ker toženka v ponovnem postopku po sodbi Upravnega sodišča I U 702/2021 z dne 21. 3. 2023, ni odločila o zahtevi družbe A., d.d., za izrek ničnosti. Meni, da niso izpolnjeni pogoji za združitev, saj ni podan pogoj istega predmeta odločanja iz 42. člena ZUS-1. Prav tako pa glede na različno stanje zadev združitev ni smotrna in tudi ne v skladu z načelom ekonomičnosti in hitrosti.

20.Tožena stranka na zahtevo ni odgovorila.

21.Prošnja za združitev zadev ni utemeljena.

22.Družba A., d.d. predlaga združitev svoje zadeve, številke ne navaja, z zadevo I U 2013/2020. Po prvem odstavku 42. člena ZUS-1 lahko sodišče s sklepom več pri oddelku sodišča odprtih postopkov o istem predmetu združi v skupno obravnavo in odločanje, lahko pa tudi odloči, da se več v enem postopku vloženih zahtevkov obravnava in o njih odloči v ločenem postopku.

23.Pogoj istega predmeta, ker gre za odločanje o sporu tožnika, na drugi strani pa za spor družbe A., d.d., ni podan, zato predlog ni utemeljen.

---

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 19, 42 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 150

Pridruženi dokumenti*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.