Jedro

Sodišče prve stopnje je dalo dedinji 30 dnevni rok, da se izjavi o ločitvenem zahtevku pritožnika. Te izjave dedinje, ki ji je priložila tudi dokazne listine, pa ni vročilo pritožniku pred izdajo sklepa, s katerim je zavrnilo njegov ločitveni zahtevek, ampak šele po njegovi izdaji.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v odločitvi o predlogu H., d.o.o., za ločitev zapuščine in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predloga upnikov M. Ž. in H., d.o.o. za ločitev zapuščine od premoženja dedičev.

H., d.o.o. (v nadaljevanju pritožnik) je proti takšni odločitvi vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja vse formalno opredeljene pritožbene razloge. Predlaga, da se ugodi njegovemu predlogu za ločitev zapuščine od premoženja dedičev. Meni, da iz predloženih računov in sklepa o izvršbi izhaja, da ima terjatev zoper zapustnika in ne morda zoper družbo. Listine, ki jih je sodišču predložila dedinja I. K., ne dokazujejo nasprotnega. Sodišče tudi že razpolaga s pravnomočnim sklepom o dovolitvi izvršbe zoper zapustnika in je dejansko o njegovi obveznosti že pravnomočno odločeno. Kdo je zavezanec ne more biti nobenega dvoma in gre le še za vprašanje poplačila. Tudi pogodba je bila sklenjena med upnikom in zapustnikom.

Teh in dodatnih pojasnil do sedaj sodišču ni mogel posredovati, saj je vlogo dedinje prejel šele po izdaji sklepa.

Dedinja I. K. je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev.

Vztraja, da se je zapustnik s pritožnikom dogovarjal o izvedbi del kot direktor podjetja K., d.o.o.. Tudi iz listin, ki jih prilaga k pritožbi ni razvidno, ali so bila dela oziroma material opravljena oziroma dobavljena. Glede na dejansko stanje delavnice, ki ni niti pod streho, se dedinji poraja dvom, da dogovorjena dela s strani upnika niso bila opravljena. Navaja še, da zapustnik sklepa o izvršbi ni nikoli prejel, pravnomočen pa je ostal na dan njegove smrti.

Pritožba je utemeljena.

Iz podatkov spisa in iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je pritožnik pravočasno zahteval ločitev zapuščine od premoženja dedičev. Ti so na zapuščinskem naroku dne 4.6.2004 zahtevali 30-dnevni rok, da se izjavijo o ločitvenem zahtevku. Sodišče je njihovemu predlogu ugodilo in dne 21.10.2004 prejelo pripravljalno vlogo dedinje I. K., v kateri je prerekala pritožnikovo trditev, da ima terjatev do zapustnika oziroma do B. K. - M..., izdelava aluminijastih okvirjev in montaže, s.p., ampak da ima terjatev do podjetja K. d.o.o., katerega družbenik je bil zapustnik. Pripravljalni vlogi je priložila ponudbo pritožnika, ki jo je naslovil na podjetje K., d.o.o. in listino, iz katere naj bi bilo razvidno, da je investicijo v gradnjo delavnice vodilo podjetje K., d.o.o.. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v celoti sledilo navedbam omenjene dedinje, da gre za terjatev do pravne osebe oziroma K. d.o.o., ne pa za terjatev do zapustnika in zato pritožnikov predlog za ločitev zapuščine od premoženja dedičev zavrnilo. Takšna odločitev pa je obremenjena s kršitvijo pritožnikove pravice do kontradiktornega postopka.

Po določilu 5. člena Zakona o pravdnem postopku, ki ga je treba v skladu z 163. členom Zakona o dedovanju uporabljati tudi v zapuščinskem postopku, mora biti vsaki stranki omogočeno, da navaja dejstva, dokaze in pravna naziranja, da se opredeli do navedb nasprotne stranke ter vsega procesnega gradiva, ki lahko vpliva na odločitev sodišča. Navedeno pravico lahko stranka realizira, če ji je zagotovljeno, da predhodno zve za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izreči. Sodišče prve stopnje je dalo dedinji 30 dnevni rok, da se izjavi o ločitvenem zahtevku pritožnika. Te izjave dedinje, ki ji je priložila tudi dokazne listine, pa ni vročilo pritožniku pred izdajo sklepa, s katerim je zavrnilo njegov ločitveni zahtevek, ampak šele po njegovi izdaji. O verjetni izkazanosti terjatve pritožnika proti zapustniku je tako odločalo, ne da bi prej dalo možnost pritožniku, da se o navedbah dedinje in predloženih dokazih izjavi. S tem pritožniku z nezakonitim postopanjem oziroma z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost enakopravnega obravnavanja pred sodiščem, kar kaže na bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.

Izpodbijani sklep je bilo zato treba v delu, ki se nanaša na pritožnika, razveljaviti in vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno presoditi, ali je upnik verjetno izkazal obstoj svoje terjatve.