Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
ZZZDR določa, da sme center za socialno delo sam ali v sporazumu s starši oddati otroka v zavod zaradi njegove osebnostne ali vedenjske motenosti, ki bistveno ogroža njegov zdrav osebnostni razvoj (121. člen).
1. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba. 2. Tožeči stranki sami trpita svoje stroške pritožbenega postopka.
Sodišče prve stopnje je na podlagi 1. odstavka 41. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000), združilo zadevi, št. U 438/2004 in U 439/2004, v skupno obravnavanje in sklenilo, da se postopek vodi pod št. U 438/2004 (1. točka izreka sodbe in sklepa), ter na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 27.9.2004 (2. točka izreka sodbe in sklepa). Z navedeno odločbo je tožena stranka odločbo Centra za socialno delo MS z dne 23.4.2004, dopolnila v izreku tako, da je naložila tožnikoma, da sta dolžna pripeljati mld. A.A. in ga oddati v Vzgojno izobraževalni zavod V. v sedmih dneh po dokončnosti te odločbe. V ostalem je tožena stranka potrdila odločbo prvostopnega organa in zavrnila pritožbo tožnikov.
V obrazložitvi izpodbijane sodbe se prvostopno sodišče strinja z razlogi, ki jih je za svojo odločitev navedla tožena stranka in se nanje sklicuje (2. odstavek 67. člena ZUS). Navaja, da v skladu z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-UPB1, Uradni list RS, št. 69/2004) država daje varstvo mladoletnim otrokom vselej, kadar je ogrožen njihov zdrav razvoj in kadar zahtevajo to druge koristi otroka. Prav tako Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP, Uradni list RS, št. 54/00) določa, da se otroci z motnjami vedenja in osebnosti, pri katerih je zaradi motenj ogrožen njihov zdrav razvoj oziroma ogrožajo okolico v taki meri, da potrebujejo vzgojo in izobraževanje v zavodu, oddajo v zavod za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Odločbo v takih primerih izda center za socialno delo in sicer po postopku, ki ga določa Zakon o socialnem varstvu (ZSV, Uradni list RS, št. 54/92). Na podlagi podatkov zadeve ugotavlja, da je bil postopek izpeljan v skladu z navedenimi predpisi, saj je organ pred izdajo odločbe pridobil mnenje strokovne komisije, s katerim je seznanil oba roditelja ter jima na ustni obravnavi dal možnost, da se izjasnita o vseh ugotovitvah. Pravilno je bilo ugotovljeno tudi dejansko stanje. Starša v tožbi le pavšalno navajata, da so ugotovitve nerealne, da ne drži, da ima otrok v šoli težave ter da ni razlogov za oddajo otroka v zavod. Otrok je bil že pred izdajo sporne odločbe zaradi vedenjske in učne problematike obravnavan v skladu z določbami ZUOPP ter bil razvrščen po Pravilniku o razvrščanju otrok s posebnimi potrebami in z odločbo z dne 23.7.2003 vključen v izobraževalni projekt Rom, v okviru katerega mu je bila zagotovljena dodatna učna pomoč. Prav tako so bili v postopek vključeni strokovni delavci osnovne šole, dispanzerja za mentalno zdravje otrok in mladostnikov ter centra za socialno delo, zato pritegnitev dodatnega izvedenca po mnenju sodišča ni potrebna. Tožnika tudi ne osporavata ugotovitve, da je otrok storil kaznivo dejanje tatvine ter da je bil tudi udeležen pri kršitvah javnega reda in miru. Navedene okoliščine pa tudi po presoji prvostopnega sodišča utemeljeno kažejo na otrokovo vedenjsko problematiko, ki po mnenju strokovne komisije bistveno ogroža njegov osebnostni razvoj. S tem pa so tudi podani pogoji za ukrepanje po 121. členu ZZZDR. Pri odločanju o ukrepu oddaje otroka v vzgojni zavod ne gre za ugotavljanje morebitnega krivdnega ravnanja staršev v zvezi z vzgojo otrok, zato po presoji sodišča tudi ni relevanten ugovor, da tožnika otroka nista zanemarjala. Pri odločitvi je namreč bistvena otrokova korist, to je, da se mu zagotovi zdrav osebnostni razvoj, ki pa ga bo glede na okoliščine zadeve tudi po presoji sodišča mogoče ustrezneje zagotoviti z oddajo otroka v zavod.
Tožnika v pritožbi zoper izpodbijano sodbo navajata, da se z odločitvijo prvostopnega sodišča ne moreta strinjati. Smiselno ponovita tožbene navedbe in še navajata, da otroka ne zanemarjata, redno ga vozita na zdravljenje k pedopsihiatru, polbrata otroka pa mu nudita pomoč tudi pri učenju, vendar uspeha ni mogoče pričakovati čez noč. Pedopsihiater bi lahko povedal, kaj je glede na otrokovo trenutno stanje zanj najboljše. Mnenja sta, da je za otroka najboljše, da ostane v krogu družine. Predlagata, da pritožbeno sodišče ugodi njuni pritožbi in zadevo vrne v ponovno obravnavanje in odločanje prvostopnemu sodišču, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka. Predlagata oprostitev plačila sodnih taks, saj sta brez vrednega premičnega in nepremičnega premoženja.
Odgovori na pritožbo niso bili vloženi K 1. točki izreka Pritožba ni utemeljena.
Po presoji pritožbenega sodišča se je sodišče prve stopnje opredelilo do vseh relevantnih tožbenih navedb in je za svojo odločitev navedlo pravilne razloge ter uporabilo pravilno materialno pravno podlago. Spoštovane so bile tudi določbe 3. člena Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah (Uradni list SFRJ-MP, št. 15/90), katere nasledstvo je Republika Slovenija notificirala, ki določa, da so otrokove koristi glavno vodilo pri dejavnostih v zvezi z otroki, ki jih vodijo sodišča ali upravni organi.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča so bile v obravnavani zadevi v upravnem postopku v času odločanja na prvi stopnji celovito presojene otrokove koristi, pri čemer je bilo pravilno upoštevano načelo varovanja otrokove koristi, spoštovane pa so bile tudi vse procesne garancije v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) ter ZSV, ki v 86. členu določa, da si mora po 88. členu tega zakona center za socialno delo, kadar odloča v upravnih stvareh o pravicah in koristih otroka po 105., 106, 114., 120. in 121. členu ZZZDR, v posebnem ugotovitvenem postopku pred odločitvijo pridobiti mnenje strokovne komisije in razpisati ustno obravnavo.
ZZZDR v 121. členu določa, da sme center za socialno delo sam ali v sporazumu s starši oddati otroka v zavod zaradi njegove osebnostne ali vedenjske motenosti, ki bistveno ogroža njegov zdrav osebnostni razvoj. Iz podatkov upravnih spisov in sodnega spisa je razvidno, to pa izhaja tudi iz izpodbijane sodbe, da je v postopku center za socialno delo upošteval tudi strokovno mnenje komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, v katerem je komisija za otroka ugotovila, da je otrokov osebnostni razvoj zaradi vedenjske problematike ogrožen in je predlagala vzgojni program in namestitev v vzgojno izobraževalni zavod. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je bilo navedeno mnenje v postopku uporabljeno kot eden izmed dokazov. Na podlagi vseh pridobljenih poročil in mnenj pristojnih organov, ki se nahajajo v spisu, pa je center za socialno delo presodil, da je upoštevaje 14. in 15. člen ZUOPP ter 121. člena ZZZDR mld. A.A. nujno potrebno zagotoviti posebno obliko pomoči zaradi varovanja njegovih pravic in koristi ter odločil, da je treba otroka namestiti v Vzgojno izobraževalni zavod V. Glede na navedeno je prvostopno sodišče pravilno presodilo, da je odločitev tožene stranke, ki je potrdila odločitev prvostopnega organa o oddaji mlad. A.A. v vzgojno izobraževalni zavod, pravilna in temelji na zakonu.
Pritožbene navedbe, s katerimi tožnika le smiselno ponovita tožbene navedbe in jih je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, na drugačno odločitev pritožbenega sodišča ne morejo vplivati.
Ker tožnika v pritožbi nista navedla, iz katerih pritožbenih razlogov izpodbijata sodbo prvostopnega sodišča, jo je pritožbeno sodišče preizkusilo glede kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Ker je ugotovilo, da do takšnih kršitev ni prišlo, je na podlagi 73. člena ZUS, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.
K 2. točki izreka Ker je pritožbeno sodišče v obravnavanem primeru odločalo le o zakonitosti upravnega akta, v skladu s 3. odstavkom 23. člena ZUS, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
Glede predloga tožnikov za oprostitev plačila sodnih taks pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da o tem odloča sodišče prve stopnje (1. odstavek 169. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS).