Jedro

Ker je zvišanje stanovanjske stavbe za 1 m in siceršnja adaptacija v zvezi s tem v skladu z občinskim prostorskim izvedbenim aktom in ZUN, je tožena stranka (MOP) utemeljeno zavrnila pritožbo sosede zoper lokacijsko dovoljenje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino pritožbo proti odločbi Sekretariata za gospodarstvo Občine ... št... z dne 16.3.1994, s katero je navedeni prvostopni organ izdal F.T. (prizadeta stranka v tem upravnem sporu) lokacijsko dovoljenje za adaptacijo in nadzidavo stanovanjske hiše tlorisne velikosti 9,00 x 7,00 m in etažne višine P + 1 tako, da bo KV 560m r.v. nad KP oziroma bo KS 6,80 m r.v. nad KP na parc. št... k.o..., po lokacijski dokumentaciji, ki jo je izdelala Občina ..., Sekretariat za gospodarstvo z dne 2.3.1994 pod št..., z dne 2.3.1994 in ob sanitarnem soglasju sanitarne inšpekcije Medobčinskega inšpektorata ... z dne 14.3.1994. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na določbe 82. in 85. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 48/90, 3/91, 18/93 in 47/93), 3. člen Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) in 22. in 23. člen Zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78). Tožena stranka v obravnavanem primeru ugotavlja po proučitvi prvostopne odločbe in poslanih spisov ter pritožbe, da so za izdajo prvostopnega lokacijskega dovoljenja podani vsi pogoji, ki jih določa Zakon o urbanističnem planiranju. Izpolnitev navedenih pogojev temelji na izkazih zbranih v upravnem postopku. V prvostopni odločbi je ugotovljeno, da je zahtevano lokacijsko dovoljenje v skladu z Odlokom o urbanističnem redu v Občini ... (Uradne objave Občin Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana, št. 3/76 in 5/80), ki je v skladu z Družbenim planom občine ... za obdobje 1986 do 1990, kar izhaja iz Odloka o ugotovitvi, kateri deli prostorskih izvedbenih aktov so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine ... za obdobje 1986-1990 (navedene Uradne objave, št. 43/87). Po določbi 3. in 6. člena citiranega odloka so na navedenem območju dovoljene nadzidave obstoječih objektov. V konkretnem primeru gre za tako nadzidavo za vsega 1 m. Po določbi 1. točke 1. odstavka 6. člena citiranega odloka so v tem območju dovoljene enonadstropne hiše. Pri tem se v ničemer ne posega v sosednji objekt, ki z objektom, za katerega je izdano dovoljenje, meji s steno, ki je v lasti investitorja oziroma prizadete stranke, kar izhaja iz pravnomočne sodbe št... Temeljnega sodišča v ..., Enote v ... z dne 12.7.1991. Dano je bilo soglasje sanitarne inšpekcije. Tožena stranka ugotavlja, da s predvideno gradnjo tudi sicer ne bodo prizadeti javni interesi. Prvostopni organ je dejansko stanje, pomembno za odločitev, popolno ugotovil in v zakonito izvedenem postopku. Pri presoji zakonitosti prvostopne odločbe tožena stranka ugotavlja, da je prvostopna odločba iz navedenih razlogov pravilna in da temelji na zakonu, pri njeni izdaji pa ni bilo bistvenih kršitev pravil upravnega postopka. Zaradi predlagane nadzidave se požarna varnost sosednjega objekta ne more poslabšati, intervencijske poti pa so take kot sicer za obstoječi objekt. Ni stvar tega postopka okoliščina, da ima investitor zunaj štedilnik. Zato je tožničin ugovor v zvezi s tem neupošteven. Iz same lokacijske dokumentacije z dne 2.3.1994 pa je razvidno, da javni interesi glede požarne varnosti ne bodo kršeni (točka IV: "požarnovarnostna situacija"). Zato so po mnenju tožene stranke tožničine pritožbene navedbe glede požarne varnosti neutemeljene. V primeru adaptacije dimnika pa bo ta okoliščina po mnenju tožene stranke upoštevana v projektu za izdajo gradbenega dovoljenja. Glede na to, da se s predlagano nadzidavo v ničemer ne posega v sosednji objekt, je brezpredmetna navedba tožnice, da je njen objekt spomeniško zaščiten. Predmet tega postopka je le nadzidava in adaptacija obstoječega objekta, v okolico objekta pa se ne posega. Tožničina trditev, da gre za kmetijsko zemljišče, je po mnenju tožene stranke brezpredmetna, saj na zemljišču nesporno stoji objekt in gre zato za obstoječe stavbno zemljišče. Glede na navedeno je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo proti prvostopni odločbi.

Tožnica v tožbi meni, da se ji z izpodbijano odločbo zmanjšujejo pravice v izvrševanju njene lastninske pravice, čeprav s pritožbo ni uspela. Opozarja na požarno varnost, kar izpodbijana odločba ne obsega. V njej je tudi trditev, da se z nadzidavo ne bo poslabšala. Tega tožena stranka z nobenim argumentom ne utemelji. Njena pripomba je glede tega prav gotovo utemeljena. Gre namreč za neposredno bližino dimnika investitorja. Ta je vklesan v sporno steno, ki meji na njeno hišo. Dimnik je zgrajen na posestni meji in poteka od vrha slemena po zunanji strani pročelja hiše investitorja. Neposredna požarna nevarnost za njo pa je tudi zunanji investitorjev štedilnik. Prav gotovo bo z adaptacijo stanovanjske stavbe prišlo do adaptacije dimnika. V zvezi s tem bi morala izpodbijana odločba investitorju naložiti pogoje, ki bi mu narekovali, kako mora napraviti to čim varneje v izogib neposredne požarne nevarnosti. Pri tem pa bi moral predvsem upoštevati starost njene hiše in pogoje pri omejeni uporabi navedenega štedilnika. Poudarja tudi, da tožena stranka v izpodbijani odločbi tudi ni ugotovila, katera cesta bi bila uporabljena v primeru požara, kje je možen dostop do objekta z gasilskim in intervencijskim vozilom ter kako se razvrsti gasilsko tehniko in kje je hidrant, iz katerega se bo črpala voda. Potrebno pa bi bilo tudi izdelati poročilo o požarni varnosti. Meni, da je bistvenega pomena kolikor bodo vzidana nova okna in se bo spremenilo pročelje zaradi nadzidave hiše, da je njena hiša starejša in pod spomeniškim varstvom.

Evidentirana je pod št... kot enota kulturne dediščine v elaboratu: "Nepremičnine kulturne dediščine v Občini ...". O tem, kako bo adaptacija in nadzidava vplivala na izgled hiše, bi ob izdaji lokacijskega dovoljenja upravni organ moral pridobiti prav zaradi zaščite mnenje pristojnega organa spomeniškega varstva. Za njeno stanovanjsko hišo je spomeniška oznaka, da velja kot značilna klasicistična oblikovana stavbna masa, z arkadnim hodnikom. Zunanja podoba te hiše kot kulturnega spomenika bo zaradi navedenega okrnjena. V lokacijskem dovoljenju bi bilo potrebno določiti tudi, kako bo dolžan investitor po koncu gradnje urediti okolico glede na sosednji objekt. Predlaga, da sodišče ugodi tožbi in odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve. Predlaga, da se tožba zavrne. Enako predlaga tudi prizadeta stranka.

Tožba ni utemeljena.

Glede na podatke in listine v upravnih spisih in citirane materialne predpise (82. in 85. člen Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, 3. člen Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju, 22. in 23. člen Zakona o urbanističnem planiranju, 3. in 6. člen Odloka o urbanističnem redu v Občini ...) sta po presoji sodišča tožena stranka in prvostopni organ odločila pravilno. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi utemeljeno zavrnila pritožbene ugovore, ki jih tožnica ponavlja v tožbi, ki se nanašajo na izvrševanje njene lastninske pravice, požarno varnost, zunanji štedilnik investitorja, spomeniško varstvo in okolico objekta. Tožena stranka je po presoji sodišča dala pravilne razloge za to zavrnitev. Ti razlogi imajo podlago v podatkih in listinah v upravnih spisih in v citiranih materialnih predpisih. Sodišče teh razlogov na tem mestu ne ponavlja.

Ker so neupoštevne tožničine tožbene navedbe in je torej izpodbijana odločba zakonita, je sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upavnih sporih (ZUS). ZUS je sodišče uporabilo kot republiški predpis v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).