Jedro

Ko obstoji pravnomočna obsodilna sodba za kaznivo dejanje, ki ima tudi znake prekrška, določba prvega odstavka 11a. člena ZP-1 preprečuje vodenje postopka o takem prekršku.

Izrek

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se postopek o prekršku zoper D. K. ustavi.

II. Stroški postopka o prekršku bremenijo proračun.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Idriji je s sodbo z dne 3. 11. 2014, ki je postala pravnomočna dne 5. 12. 2014, D. K. spoznalo za odgovornega storitve prekrška po 4. točki petega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP). Sodišče je storilcu izreklo globo v višini 1.200,00 EUR in stransko sankcijo osemnajst kazenskih točk za prekršek, storjen z motornim vozilom kategorije "B". Okrajno sodišče v Novi Gorici je s sodbo z dne 13. 10. 2014, ki je postala pravnomočna istega dne, D. K. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu po 1. točki prvega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 324. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Obsojencu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen štiri mesece zapora s preizkusno dobo dveh let. 2. Zoper pravnomočno sodbo o prekršku vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovni državni tožilec zaradi kršitve materialnih določb Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) in bistvene kršitve določb postopka o prekršku iz drugega odstavka 155. člena ZP-1. Vložnik navaja, da je bila storilcu po izreku pravnomočne kazenske sodbe z dne 13. 10. 2014, v prekrškovnem postopku s sodbo z dne 3. 11. 2014 zaradi istega ravnanja ponovno izrečena sankcija kaznovalne narave. Z izpodbijano sodbo, izrečeno v postopku o prekršku, je sodišče kršilo 3. točko 156. člena v zvezi s prvim odstavkom 11a. člena ZP-1, ker so obstajale okoliščine, ki izključujejo postopek o prekršku. Sodišče je kršilo tudi ustavno načelo o prepovedi ponovnega sojenja v isti stvari iz 31. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS), kar je vplivalo na zakonitost izpodbijane pravnomočne sodbe. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano pravnomočno sodbo spremeni tako, da postopek o prekršku ustavi.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu, ki nanjo ni odgovoril. B.

4. V obravnavanem primeru iz podatkov spisa izhaja, da je prekrškovni organ Policijska postaja Nova Gorica zoper storilca zaradi storitve prekrška po 4. točki petega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 105. člena ZPrCP na Okrajno sodišče v Idriji podal obdolžilni predlog št. 2240-500/2014/1 (3H691-83) z dne 15. 7. 2014. Obravnavani prekršek je storilec storil s tem, da je dne 13. 7. 2014 ob 2. uri vozil v cestnem prometu motorno vozilo „B“ kategorije – osebni avtomobil reg. št. GO ..., po regionalni cesti iz smeri Solkana proti Grgarju, pod vplivom alkohola s koncentracijo 0,89 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Okrajno sodišče je storilca s sodbo z dne 3. 11. 2014, ki je postala pravnomočna dne 5. 12. 2014, spoznalo za odgovornega za navedeni prekršek in mu izreklo globo v višini 1.200,00 EUR ter stransko sankcijo osemnajstih kazenskih točk. 5. Prekrškovni organ je zoper storilca prav tako vložil kazensko ovadbo zaradi storitve kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu po 1. točki prvega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 324. člena KZ-1. Okrajno sodišče v Novi Gorici je storilca s sodbo z dne 13. 10. 2014, ki je postala pravnomočna istega dne, spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu po 1. točki prvega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 324. člena KZ-1, ki ga je storil s tem, da je dne 13. 7. 2014 ob 2. uri z vsebnostjo najmanj 0,89 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, zaradi česar ni bil sposoben varno upravljati vozila in zavedajoč se, da vožnja pod vplivom alkohola lahko pripelje do prometne nesreče, pa je lahkomiselno mislil, da do tega ne bo prišlo, vozil osebni avtomobil znamke Alfa Romeo 146, reg. št. GO ... po regionalni cesti iz smeri Solkana proti Grgarju, pri čemer pri km kamnu 2300 pri vožnji po klancu navzgor v ostrem desnem nepreglednem ovinku vozila ni več obvladal, ter je to zdrsnilo levo preko neprekinjene ločilne ceste in preko levega roba vozišča na bankino oziroma v jarek, s tem pa je nastopila konkretna in neposredna nevarnost za življenje in telo njegovih sopotnikov A. F., M. K., P. S. in Z. S. 6. Iz navedenih opisov prekrška in kaznivega dejanja je razvidno, da so zakonski znaki prekrška po 4. točki petega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 105. člena ZPrCP vsebovani v zakonskih znakih kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu po 1. točki prvega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 324. člena KZ-1; kaznivo dejanje se od prekrška razlikuje v tem, da vsebuje še druge elemente zakonskega dejanskega stanu, ki so lastni le kaznivemu dejanju, prekršku pa ne. Zakonodajalec je razmerja med prekrški in kaznivimi dejanji v takih primerih uredil na dva načina: v tretjem odstavku 56. člena KZ-1 z vštevanjem globe, odvzema prostosti ali druge sankcije, ki jo je obsojenec prestal oziroma plačal za prekršek, v kazen, izrečeno za kaznivo dejanje, katerega znaki imajo tudi znake prekrška. V primeru, kot je obravnavani, ko torej obstoji pravnomočna obsodilna sodba za kaznivo dejanje, ki ima tudi znake prekrška, pa določba prvega odstavka 11a. člena ZP-1 preprečuje vodenje postopka o takem prekršku(1).

7. Tretji odstavek 11a. člena ZP-1 glede razmerja med prekrškovnim in kazenskim postopkom določa, da se v primeru, ko je bila zoper storilca vložena kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja, ki ima tudi znake prekrška, ali zaradi takega dejanja zoper njega teče kazenski postopek, postopek o prekršku ne more začeti, če se je začel, pa se prekine in se ne sme nadaljevati, dokler ni postopek v zvezi s kaznivim dejanjem pravnomočno končan. Iz prekrškovnega spisa ni razvidno, kdaj je bila zoper storilca vložena kazenska ovadba, razvidno je zgolj, da je bila dne 13. 10. 2014 izvedena prva glavna obravnava v kazenski zadevi I K 38642/2014 pred Okrajnim sodiščem v Novi Gorici in bi najpozneje s tem dnem prekrškovni postopek zoper storilca zaradi prekrška po 4. točki petega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 105. člena ZPrCP že moral biti prekinjen. Ker je bil storilec s sodbo Okrajnega sodišča v Novi Gorici I K 38642/2014 z dne 13. 10. 2014 spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu po 1. točki prvega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 324. člena KZ-1, storilcu sankcija za prekršek po 4. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP ne bi smela biti izrečena (prvi odstavek 11a. člena ZP-1). Ker ima kazenski postopek prednost pred prekrškovnim postopkom, je Vrhovno sodišče postopek o prekršku ustavilo(2).

C.

8. Glede na ugotovljeno kršitev je Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovnega državnega tožilca ugodilo in izpodbijano pravnomočno sodbo spremenilo tako, da je postopek zoper storilca zaradi prekrška po 4. točki petega odstavka 105. člena v zvezi z drugim odstavkom 105. člena ZPrCP na podlagi 10. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 ustavilo.

9. Ker je bil postopek ustavljen, stroški postopka bremenijo proračun (četrti odstavek 144. člena v zvezi s 148. členom ZP-1).

(1) Tako tudi odločbi Ustavnega sodišča U-I-88/07 z dne 8. 1. 2009 in U-I-24/10 z dne 19. 4. 2012. (2) Tako tudi sodba VSRS IV Ips 48/2011 z dne 21. 6. 2011.