Jedro

Postopek na petih stopnjah je trajal 6 let in 10 mesecev, tožniku je bila prisojena odškodnina 1.400,00 EUR.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik vtožuje plačilo odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo tožniku prisodilo 1.400,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 3. 2015 dalje do plačila, za nadaljnjih 3.600,00 EUR pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je še, da vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega postopka.

2. Tožnik s pravočasno pritožbo izpodbija zavrnilni del sodbe ter odločitev o stroških. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo z ugoditvijo tožbenemu zahtevku oziroma podredno razveljavitev izpodbijanega dela z vrnitvijo v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V predmetnem postopku se uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) o sporu majhne vrednosti, kot to predpisuje šesti odstavek 20. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v nadaljevanju: ZVPSBNO). V sporih majhne vrednosti je sodbo moč izpodbijati samo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, o čemer je stranke sicer poučilo že prvostopno sodišče. 6. Glede višine odmerjene denarne odškodnine za tožniku nastalo nepremoženjsko škodo kot posledico kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pritožba izpostavlja po prvem sodišču ugotovljena dejstva. Trdi, da je denarna odškodnina prenizka, ter da bi upoštevaje trajanje in vodenje postopka, zapletenost zadeve, obširnost dokaznega postopka, pomen za tožnika, ki bo zaradi absolutnega zastaranja (za vedno) ostal brez vsebinskega zaključka postopka stranko in vrsto zadeve, primerna odškodnina znašala 5.000,00 EUR.

7. Po določbi tretjega odstavka 16. člena ZVPSBNO se pri določitvi višine odškodnine upoštevajo merila iz 4. člena ZVPSBNO, zlasti pa zapletenost zadeve, ravnanje države, ravnanje same stranke in pomen zadeve za stranko. Po drugem odstavku 16. člena ZVPSBNO se denarna odškodnina za posamezno pravnomočno rešeno zadevo prizna v znesku od 300,00 do 5.000,00 EUR.

8. Upoštevaje po prvem sodišču ugotovljen obseg nepremoženjske škode je denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, povzročeno tožniku zaradi kršitve njegove pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pravilno odmerjena. Najvišja odškodnina je namreč namenjena najhujšim posegom, do kakršnega v obravnavanem primeru, ko je postopek na petih stopnjah trajal šest let in deset mesecev, ni prišlo.

9. Pritožbeni razlogi tako niso podani. Ker ni podana niti kakšna od kršitev, na katere pritožbeno sodišče od odločanju o pritožbi pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo potrebno pritožbo zavrniti ter sodbo v izpodbijanem delu potrditi (353. člen ZPP).

10. Tožnik mora sam kriti stroške, ki so mu nastali z vložitvijo pritožbe, saj s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP).