Jedro

Iz sodbe Višjega sodišča v Ljubljani izhaja, da je A. d.o.o. odstopil od Pogodbe o finančnem leasingu, ki jo je imel sklenjeno s tožnico, dne 2. 2. 2010. Iz navedenega pa bi izhajalo, da je tožnica v relevantnem času veljavnosti javnega razpisa (to je v času od 17. 12. 2012 do vključno 31. 1. 2013) v predmetnem stanovanju bivala brez pravnega naslova. Glede na takšno dejansko stanje je pritožbeni organ v izpodbijani odločbi druge stopnje napačno odločil, da tožnica prebiva v stanovanju, ki ga je kupila na leasing. Sodba, na katere nepravnomočnost v času javnega razpisa se sklicuje pritožbeni organ, se nanaša zgolj na izročitev nepremičnine, pri čemer, je do odstopa od Pogodbe o finančnem leasingu s strani A. d.o.o. prišlo že prej, kar je tožnica zatrjevala že v vlogi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem. To pa pomeni, da organ tožničinih stanovanjskih razmer oziroma njenega stanovanjskega statusa v izpodbijani pritožbeni odločbi glede na kriterije, določene v prilogi Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, ni pravilno ovrednotil. Tožnica je tekom upravnega postopka predložila odločbo, iz katere izhaja, da ji je bil status delovnega invalida III. kategorije invalidnosti priznan za čas od 31. 12. 2012 dalje. To pa pomeni, da je imela tak status priznan že v času veljavnosti javnega razpisa in bi ji organ moral s tem v zvezi tudi priznati ustrezno število točk. Drugostopenjski organ je z vsebino 3. točke izreka kršil 213. člen ZUP. Navedel je ne zgolj odločitev, ki je rezultat pritožbenega postopka, temveč tudi svoje konkretne ugotovitve glede na podane pritožbene razloge, kar pa nedvomno presega vsebino izreka po 213. členu ZUP in je tudi iz tega razloga odločba nezakonita.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba župana Mestne občine Ljubljana št. 352-230/2013-187 z dne 18. 12. 2013 se odpravi in se odločba vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Prvostopenjski organ je z odločbo z dne 9. 9. 2013 odločil, da je tožnica na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegla 340 točk in se uvršča na 744. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za samske osebe, za katera prosilci glede na dohodke gospodinjstva niso zavezani plačati lastne udeležbe in varščine - lista A2 (1. točka izreka); da bodo na podlagi razpisanega števila stanovanj in njihove razdelitve po sklepu nadzornega sveta stanovanja zagotovljena vsem tistim upravičencem, uvrščenim na prednostno listo A2 v skupini samskih oseb, ki so dosegli nad vključno 550 točk pod pogojem, da se stanovanjske, premoženjske ali druge razmere, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja, ne spremenijo; vsem tistim, ki so dosegli manjše število točk, stanovanje ne bo dodeljeno (2. točke izreka) ter da v postopku izdaje te odločbe niso nastali stroški postopka (3. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da je toženka objavila Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem dne 15. 12. 2012, na katerega se je prijavila tudi tožnica. Povzema določbe Javnega razpisa in Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik) in ugotavlja število točk, ki jih je dosegla tožnica po posameznih kriterijih oziroma pogojih.

Drugostopenjski organ je z odločbo z dne 18. 12. 2013 pritožbi tožnice delno ugodil in odpravil 1. točko izreka prvostopenjske odločbe, ostali dve točki izreka pa pustil v veljavi (1. in 2. točka izreka); odločil, da tožnici pripada na podlagi v pritožbenem postopku ugotovljenih dejstev in ocenitvi njenih stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dodatnih 50 točk za kvaliteto bivanja in 15 točk za neprimerno površino stanovanja, tako da ji na podlagi ugotovljenega novega dejanskega stanja pripada skupno 405 točk in se uvrsti na prednostno listo upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za samske osebe, za katera prosilci glede na dohodek gospodinjstva niso zavezani plačati lastne udeležbe in varščine (lista A2) ter ji glede na doseženo število točk stanovanje ne bo dodeljeno (3. točka izreka); v preostalem delu je pritožbo zavrnil (4. točka izreka) ter odločil, da v postopku izdaje te odločbe niso nastali stroški postopka (5. točka izreka). V obrazložitvi povzema določbe Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1), Pravilnika in Javnega razpisa ter v zvezi s pritožbenimi navedbami glede napačne ugotovitve prvostopenjskega organa, da je tožnica solastnica stanovanja v tretjinskem ali manjšem solastniškem deležu, ki ne presega 40 % vrednosti zanjo primernega stanovanja, v katerem biva, ugotovil, da je tožnica v vlogi uveljavljala stanovanjske razmere v stanovanju na naslovu …, kjer tudi dejansko prebiva ter v vlogi obkrožila postavko 1.1, pod točko III. - stanovanjske razmere pa navedla, da je lastnik stanovanja A., da je bila pred tremi leti razdrta pogodba ter da teče na sodišču tožba za izselitev. Ugotavlja, da iz listin, ki jih je predložila tožnica sama, izhaja, da sodba, na katero se je tožnica pritožila, v času razpisa (to je obdobje od 17. 12. 2012 do 31. 1. 2013) še ni bila pravnomočna. Sklicuje se tudi na točko 2.3 Javnega razpisa, v kateri je določeno, da se pri obravnavi vloge upošteva tudi vrednost premoženja, kupljenega na leasing in meni, da je glede na to, da tožnica prebiva v stanovanju, ki ga je kupila na leasing, prvostopenjski organ postopal pravilno, ko ji je dodelil točke po postavki 1.10 – udeleženec razpisa je solastnik stanovanja v tretjinskem ali manjšem solastniškem deležu, ki ne presega 40 % vrednosti zanj primernega stanovanja in v tem stanovanju prebiva. V zvezi s pritožbenimi navedbami glede neupoštevanja njenega zdravstvenega stanja pa pritožbeni organ navaja, da iz zdravniškega potrdila 21. 1. 2013 ne izhaja, da tožnica boleha za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo. Na poziv na dopolnitev vloge z dne 11. 6. 2013 s tem v zvezi pa tožnica vloge ni dopolnila, zato drugostopenjski organ zaključuje, da je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko tožnici ni dodelil točk za zdravstvene razmere. V zvezi s pritožbenimi trditvami, da je bila pri točkovanju prezrta njena invalidnost III. kategorije, pa navaja, da je tožnica vlogo dopolnila z odločbo ZPIZ, ki je bila izdana 12. 4. 2013, torej ni obstajala v času razpisa. V zvezi s pritožbeno navedbo, da ni bilo upoštevano, da je tožnica brezposelna oseba, pa pritožbeni organ ugotavlja, da tožnica sodeluje na predmetnem Javnem razpisu kot samska oseba. Že z vlogo in z navodili za izpolnjevanje vloge pa je bila obveščena, da lahko točke za postavko 11.1 doseže le najmanj tričlanska družina, v kateri je zaposlen samo eden ali nobeden od članov gospodinjstva. Tako je prvostopenjski organ tudi v tem delu ravnal pravilno, ko ji točk za to postavko ni dodelil. Tožnica v tožbi navaja, da je bilo v postopku napačno ugotovljeno dejansko stanje, saj pri odločitvi niso bila upoštevana vsa dejstva in predloženi dokazi, ki jih je priložila k prijavi na razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem. Povsem napačna je ugotovitev, da je kot udeleženec razpisa solastnik stanovanja v tretjinskem ali manjšem solastniškem deležu, ki ne presega 40 % vrednosti zanjo primernega stanovanja, v katerem biva. Poudarja, da ni solatnica nobenega stanovanja in da nima nič premoženja. Je udeleženka brez stanovanja z začasnim bivanjem, ker pričakuje deložacijo. Tako meni, da bi ji pod postavko 1.12 - udeleženec razpisa prebiva v prostorih začasnega bivanja, moralo biti dodeljenih 220 točk, za invalidnost III. kategorije, ki je nastala 30. 12. 2012, bi ji moralo biti dodeljenih 50 točk, zaradi nezaposlenosti 5 let bi ji moralo biti dodeljenih 60 točk, zaradi udeležbe na prejšnjih razpisih pa 30 točk. Zato sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu v ponovni postopek.

Toženka v odgovoru na tožbo ponavlja razloge drugostopenjske odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno doseženo število točk tožnice na 15. Javnem razpisu Javnega stanovanjskega sklada MOL za dodelitev neprofitnih stanovanj, saj tožnica ugovarja pravilnosti v postopku ugotovljenega dejanskega stanja.

V zvezi z vprašanjem tožničinega stanovanjskega statusa (točka I.1. Priloge Pravilnika), v zvezi s katerim meni, da bi ji organ moral dodeliti 220 točk, saj po njenih navedbah prebiva v prostorih začasnega bivanja, sodišče ugotavlja, da iz upravnega spisa zadeve izhaja, da je tožnica v vlogi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem na predmetnem javnem razpisu označila točko 1.1 - brezdomec, uporabnik barake, udeleženec razpisa je brez stanovanja, ima naslov na pristojnih institucijah ter točko 1.2 - udeleženec razpisa prebiva v prostorih za začasno bivanje, v drugih nestanovanjskih prostorih (bivalne enote, varne hiše). Pod točko III. - stanovanjske razmere pa je navedla, da je samska ter da stanuje v stanovanju, katerega lastnik je A. ter da je pred tremi leti prišlo do razdrtja pogodbe zaradi insolventnosti, saj je tožnica v osebnem stečaju. Navedla je tudi, da je na sodišču vložena tožba na izselitev. Po pozivu na dopolnitev vloge je organu predložila odgovor A. d.o.o. na tožničino pritožbo zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 957/2010 z dne 7. 2. 2013. K predmetni tožbi pa je priložila sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1579/2013 z dne 13. 11. 2013, s katero je bila zavrnjena njena pritožba zoper navedeno prvostopenjsko sodbo, s katero je bilo razsojeno, da mora B.B. izprazniti nepremičnino ID znak 2636-2541-301, posamezni del št. 301 v stavbi št. 2541, k.o. …, ki se nahaja v visokem pritličju stanovanjske stavbe na naslovu … in ga izročiti v posest A. d.o.o.. Sodišče dalje ugotavlja, da iz navedene sodbe Višjega sodišča v Ljubljani izhaja, da je A. d.o.o. odstopil od Pogodbe o finančnem leasingu, ki jo je imel sklenjeno s tožnico, dne 2. 2. 2010. Iz navedenega pa bi po presoji sodišča izhajalo, da je tožnica v relevantnem času veljavnosti Javnega razpisa (to je v času od 17. 12. 2012 do vključno 31. 1. 2013) v stanovanju na naslovu … bivala brez pravnega naslova. Glede na takšno dejansko stanje zadeve sodišče sodi, da je pritožbeni organ v izpodbijani odločbi druge stopnje napačno odločil, da tožnica prebiva v stanovanju, ki ga je kupila na leasing. Sodba, na katere nepravnomočnost v času javnega razpisa se sklicuje pritožbeni organ v odločbi druge stopnje, pa se nanaša zgolj na izročitev nepremičnine, pri čemer, kot že navedeno, iz sodbe Višjega sodišča izhaja, da je do odstopa od Pogodbe o finančnem leasingu s strani A. d.o.o. prišlo že prej, kar je tožnica zatrjevala že v vlogi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem. To pa pomeni, da organ tožničinih stanovanjskih razmer oziroma njenega stanovanjskega statusa v izpodbijani pritožbeni odločbi glede na kriterije, določene v prilogi Pravilnika, ni pravilno ovrednotil. Utemeljeno pa tožnica v tožbi opozarja tudi na to, da ji organ neupravičeno ni priznal točk zaradi invalidnosti III. kategorije. S tem v zvezi je tožnica v postopku predložila odločbo ZPIZ z dne 12. 4. 2013, s katero je odločeno, da se tožnici - delovnemu invalidu III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni prizna pravica do delne invalidske pokojnine v znesku 207,25 EUR na mesec od 31. 12. 2012 dalje. Iz obrazložitve navedene odločbe pa izhaja, da je tožnica po odločbi št. 2 4 4179013 z dne 30. 1. 2013 delovni invalid III. kategorije invalidnosti s pravico do dela na delovnem mestu s.p. šiviljstvo in prodaja tekstilnih izdelkov s krajšim delovnim časom od polnega od 31. 12. 2012 dalje. Že iz navedene odločbe, ki jo je tožnica predložila tekom upravnega postopka, izhaja, da ji je bil status delovnega invalida III. kategorije invalidnosti priznan z odločbo z dne 30. 1. 2013 za čas od 31. 12. 2012 dalje. To pa pomeni, da je imela tak status priznan že v času veljavnosti Javnega razpisa in bi ji organ moral s tem v zvezi tudi priznati ustrezno število točk po Pravilniku in Javnem razpisu.

V ostalem delu pa sodišče pritrjuje pritožbenemu organu in sodi, da tožba ni utemeljena glede zatrjevane daljše brezposelnosti in tožničine udeležbe na prejšnjih razpisih. S tem v zvezi sodišče tožnici pojasnjuje, da iz določbe 3.3.1 Javnega razpisa izhaja, da družina z najmanj tremi člani, v kateri je zaposlen samo en družinski član oziroma nihče od družinskih članov ni zaposlen, pridobi na listi A 60 točk. Tožnica pa nesporno kandidira kot samska oseba, zato ji organ iz tega naslova točk pravilno ni dodelil. Glede nedodelitve točk zaradi njenega sodelovanja na prejšnjih razpisih pa ji sodišče pojasnjuje, da na podlagi točke 3.3.1 Javnega razpisa prejme prosilec 30 točk za uvrstitev na prednostno listo na prejšnjih razpisih, in sicer 30 točk za vsak predhodni razpis, na katerem se je prosilec uvrstil na prednostno listo, ob pogoju, da se je predhodno vsaj na dveh razpisih uvrstil med upravičence. Tožnica pa se je predhodno le na enem razpisu uvrstila med upravičence (in sicer iz njene vloge za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem izhaja, da je bila na prednostno listo uvrščena na 14. javnem razpisu v letu 2010), zato ji organ tudi iz tega naslova pravilno točk ni dodelil. V okviru uradnega preizkusa izpodbijanega upravnega akta pa sodišče tudi ugotavlja, da je drugostopenjski organ z vsebino 3. točke izreka kršil 213. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Ta člen določa vsebino izreka (ki je najpomembnejši sestavni del odločbe). Med drugim se z njim odloči o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank (prvi odstavek), mora pa biti kratek in določen (šesti odstavek te določbe). Drugostopenjski organ pa je v 3. točki izreka (s katero je spremenil odločitev prvostopenjskega organa in v zadevi sam odločil) navedel ne zgolj odločitev, ki je rezultat pritožbenega postopka, temveč tudi svoje konkretne ugotovitve glede na podane pritožbene razloge (povzete zgoraj v 2. točki obrazložitve te sodbe), kar pa nedvomno presega vsebino izreka po 213. členu ZUP in je tudi iz tega razloga odločba nezakonita.

Glede na vse povedano je sodišče tožbi ugodilo in pritožbeno odločbo odpravilo na podlagi 3., 4. in 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo vrnilo pritožbenemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral o pritožbi tožnice ponovno odločiti. Sodišče je odločbo zaradi vsebinske povezanosti odpravilo v celoti.