Jedro

Ker toženka kot skrbnica za posebni primer od prejet odškodnine tožnici ni izročila celotnega zneska, s tožnico pa nista bili dogovorjeni, da bo toženka z denarnimi zneski razpolagala in jih zadržala pri sebi, je bila toženka brez pravnega temelja obogatena na tožničino škodo (prvi odstavek 190. člena OZ). Zato tožnici dolguje neizročeno odškodnino s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva pridobitve denarnega zneska (193. člena OZ).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je s tožbo po skrčenju tožbenega zahtevka zahtevala plačilo zneska 88.805,00 EUR, ki predstavlja neupravičeno zadržani del odškodnine za nematerialno škodo oziroma zavarovalnine zaradi utrpele prometne nezgode dne 22. 9. 2001, ki jo je povzročil njen oče s traktorjem. Tožnica je bila takrat mladoletna (17 let), zato je odškodnino v njenem imenu prejela toženka (tožničina teta) kot njena skrbnica za posebni primer, ki pa ji tega zneska ni izročila v celoti.

2. Toženka je zatrjevala, da je tožnici izročila celotno odškodnino, saj ji je del odškodnine nakazala, del pa ji je izročila tako, da ji je dvakrat prinesla denar na dom, vendar o tem nima nobenih potrdil, saj je šlo za zaupno razmerje med njima.

3. Sodišče prve stopnje je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku in odločilo, da je toženka dolžna plačati tožnici 88.805,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in ji povrniti odmerjene stroške postopka.

4. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da toženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

5. Toženka vlaga zoper sodbo sodišča druge stopnje revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga, da se reviziji ugodi in se sodbi nižji sodišč razveljavita in se tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da se zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje ter se tožnici naloži povračilo vseh stroškov pravdnega postopka. Uveljavlja kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, saj obstajajo v sodbi nasprotja o odločilnih dejstvih, in sicer med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini zapisnikov o izvedbi dokazov, in med samimi zapisniki. Ponavlja izpovedbe prič A. H., V. E. in K. E., ki so izpovedale, da je toženka tožnici sporne denarne zneske izročila. Navaja, da je toženka uspešno dokazala izročitev denarja, saj so priče potrdile njeno izpovedbo. Nižji sodišči sta tudi nepravilno uporabili materialno pravo, saj je pravno razmerje med pravdnima strankama napačno presojalo po pravilih za neupravičeno pridobitev (190 - 198. člen Obligacijskega zakonika - OZ), moralo pa bi presojati po pravilih za mandatno razmerje – pogodba o naročilu (766. člen OZ). Glede začetka teka zamudnih obresti pa bi bilo treba namesto določbe 193. člena OZ uporabiti drugi odstavek 299. člen OZ, saj rok za izpolnitev obveznosti v obravnavani zadevi ni bil odločen in je toženka prišla v zamudo šele z vložitvijo tožbe. Priglaša tudi stroške postopka.

6. Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

7. Revizija ni utemeljena.

8. Iz relevantnih dejanskih ugotovitev nižjih sodišč, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), izhaja: - Tožnica se je mladoletna (v starosti 17 let) poškodovala v prometni nezgodi dne 22. 9. 2001, zato ji je bila toženka (tožničina teta) postavljena za skrbnico za poseben primer z dvema odločbama Centra za socialno delo Murska sobota (v nadaljevanju CSD), in sicer z odločbo CSD, št. 582-29/2001-11 z dne 7. 12. 2001, zaradi zastopanja v postopku urejanja izplačila zavarovalnine iz naslova šolskega nezgodnega zavarovanja pri Z. ter z odločbo CSD, št. 852-29/2001-11 z dne 18. 3. 2002, zaradi zastopanja v postopku urejanja izplačila zavarovalnine iz naslova šolskega nezgodnega zavarovanja pri A. Z navedenima odločbama CSD je bilo določeno, da se odškodnina, do katere bo upravičena tožnica, nakaže na tekoči račun mld. tožnice, odprt pri Pomurski banki št. ...

- Tožnici je bila neposredno na njen račun nakazana odškodnina v skupnem znesku 13.054,42 EUR. Tožnici je bila na račun pooblaščenega odvetnika R. P. dne 12. 7. 2002 nakazana odškodnina za nematerialno škodo v znesku 135.202,80 EUR od A. d. d., in dne 17. 9. 2003 po polici šolskega zavarovanja nakazan znesek 40.471,10 EUR od Z. d. d. - Toženka je kot skrbnica za poseben primer od pooblaščenega odvetnika prejela znesek 149.322,00 EUR v imenu in za račun tožnice ter je od prejetega zneska izročila skupaj znesek 60.507,43 EUR oziroma je tožnica ob modifikaciji tožbe priznala prejem zneska v višini 60.517,00 EUR. Toženka je tožnici denar izročila v roke trikrat, pri tem pa glede na njuno zaupno razmerje, nista podpisali nobenega potrdila.

- Toženka ni dokazala, da bi tožnici izročila preostali znesek odškodnine v višini 88.805,00 EUR in tudi ni dokazala, da bi lahko glede na zaupno razmerje z denarnimi zneski razpolagala in jih zadržala pri sebi.

9. Revizijski očitek o zmotni uporabi materialnega prava je neutemeljen. Nižji sodišči sta v obravnavani zadevi pravilno uporabili določbe o neupravičeni pridobitvi (190. - 198. členov OZ). Tožnica je bila z dvema odločbama CSD z dne 7. 12. 2001 in dne 18. 3. 2002 na podlagi 49. člena Zakona o socialnem varstvu (ZSV) in 213. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) postavljena za skrbnico za posebni primer takrat mladoletni tožnici, da jo je zastopala v postopku urejanja izplačila zavarovalnine iz naslova šolskega nezgodnega zavarovanja pri Z. in pri A., pri tem pa je bilo izrecno določeno, da se odškodnino nakaže na tožničin tekoči račun. Ker toženka kot skrbnica za posebni primer od prejetega zneska v višini 149.322,00 EUR (ki ga je prejela v imenu in za račun tožnice od pooblaščenega odvetnika iz naslova izplačane odškodnine) tožnici ni izročila celotnega zneska, in sicer ji ni izročila zneska v višini 88.805,00 EUR, s tožnico pa nista bili dogovorjeni, da bo toženka z denarnimi zneski razpolagala in jih zadržala pri sebi, je bila toženka brez pravnega temelja obogatena na tožničino škodo (prvi odstavek 190. člena OZ). Zato tožnici dolguje neizročeno odškodnino v višini 88.805,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva 24. 9. 2003, saj je bila toženka nepoštena od dneva pridobitve denarnega zneska (193. člena OZ). Odškodnina od A. je bila namreč nakazana na račun pooblaščenega odvetnika že dne 12. 7. 2002, odškodnina od Z. pa 17. 9. 2003, tako da bi jo morala toženka po tem datumu, najkasneje pa 24. 9. 2003 izročiti tožnici in jo pregledno seznaniti z vsemi plačili.

10. Neutemeljena je uveljavljana kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi bilo med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini zapisnikov o izvedbi dokazov, in med samimi zapisniki, nasprotje. Nižji sodišči sta v zvezi s zaslišanji prič A. H., V. E. in K. E. zaključili, da le-te neposredno pri izročitvah niso bile zraven in so o zneskih povedale le-to, kar jim je rekla toženka. To pa izhaja tudi iz same revizije, kjer toženka obširno ponavlja izpoved navedenih prič. Toženka v reviziji dejansko izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki jo je bila potrjena s strani sodišča druge stopnje in s tem odpira vprašanja (ne)pravilne ugotovitve dejanskega stanja, kar ne more biti predmet revizijske presoje. Revizije namreč ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Vrhovno sodišče opozarja, da citirane prepovedi ni mogoče obiti z navideznim konstruiranjem bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. O protispisnosti (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) namreč ni mogoče govoriti, kadar se očitek o napaki sodišča nanaša na nekaj, kar je rezultat sodniškega sklepanja, ko gre za vrednostno opredelitev sodišča do vsebine nekega dokaza, pač pa le tedaj, ko gre za napako povsem tehnično-prenosne narave, te napake pa sodišče v obravnavani zadevi ni storilo.

11. Uveljavljani revizijski razlogi niso podani, zato je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo. Odločitev o revizijskih stroških temelji na določilu prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP.