Jedro

Sodišče je tudi pravilno izvedlo materialno procesno vodstvo, dolžnici pojasnilo pravno naziranje sodišča glede vročitve na podlagi fikcije in jo pozvalo k dopolnitvi njenih pomanjkljivih navedb z dopisom z dne 12. 10. 2020, na katerega pa dolžnica ni odreagirala. Sedanje dopolnjevanje trditvene podlage o njenem zdravljenju v letu 2019 je nedopustna novota, saj dolžnica ni pojasnila, zakaj teh trditev ni mogla podati že v postopku pred sodiščem na prvi stopnji. Pri tem tudi ta trditev ni dovolj časovno konkretizirana (ni datumsko opredeljeno zdravljenje). V predlogu za razveljavitev potrdila podana posplošena navedba, da sklepa o izvršbi dolžnica ni prejela, pa nikakor ni zadoščala. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da z zaslišanjem dolžnice kot dokazom ni dopustno nadomestiti zahteve trditvenega bremena (povezanost trditvenega in dokaznega bremena). Izvedba dokaza, za katerega ni podana dejanska podlaga, ni potrebna. Navedena obrazložitev sodišča prve stopnje, zakaj ni bila dolžnica zaslišana, zadošča.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnica krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi (I. točka izreka), zavrglo ugovor zoper sklep o izvršbi (II. točka izreka), zavrnilo ugovor zoper sklep z dne 29. 9. 2020 (III. točka izreka) in zavrnilo predlog za izločitev izvršitelja A. A. (IV. točka izreka).

2. Dolžnica v pravočasni pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni izvedlo s strani dolžnice predlaganih dokazov, česar pa tudi ni obrazložilo. Pojasnjuje, da na naslovu L. 100 živita starša dolžnice, dolžnica pa tudi, ko se ne zdravi. Leta 2019 se je intenzivno zdravila, zato jo bi bilo potrebno zaslišati, ali se fikcija vročitve nanaša nanjo ali na njena starša. Sklepa o izvršbi ni prejela. Pojasnjuje, da z upnikom ni bila v nobenem razmerju. Ugovor je vložila pravočasno, saj bi sodišče prve stopnje moralo razveljaviti potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi. Sodišče prve stopnje ni krajevno pristojno. Pojasnjuje, da je izvršitelj A. A. v preteklosti kot pomočnik izvršitelja B. dolžnici grozil. Izvršitelj A. A. je bil v disciplinskem postopku, kar mu preprečuje opravljanje dela v tej zadevi. Dolžnica, kjer živi, nima rubljivih predmetov, saj so razen njenih osebnih stvari, vse druge v lasti staršev. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnica v odgovoru na pritožbo povzema potek postopka, nasprotuje pritožbenim navedbam in soglaša z razlogi sodišča prve stopnje. Stroškov odgovora na pritožbo ne priglaša. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Krajevna pristojnost sodišča prve stopnje je podana, saj je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine Okrajno sodišče v Ljubljani izključno pristojno le do pravnomočnosti sklepa o izvršbi (prvi odstavek 40.c člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ), pozneje pa sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe, kar velja tudi za odločanje o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti (tretji odstavek 40.c člena ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi (drugi odstavek 42. člena ZIZ) z obrazložitvijo, da je bila vročitev pravilno opravljena, kar dokazuje vročilnica kot javna listina (prvi odstavek 224. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnica še tudi v pritožbi pojasnjuje, da živi na naslovu vročanja, kot takega pa navaja tudi v pritožbi. Ker dolžnica ni pravočasno ugovarjala sklepu o izvršbi, je ta postal pravnomočen, po preteku izpolnitvenega roka pa tudi izvršljiv. Razlogov za razveljavitev potrdila po pojasnjenem ni bilo.

7. Sodišče je tudi pravilno izvedlo materialno procesno vodstvo, dolžnici pojasnilo pravno naziranje sodišča glede vročitve na podlagi fikcije in jo pozvalo k dopolnitvi njenih pomanjkljivih navedb z dopisom z dne 12. 10. 2020, na katerega pa dolžnica ni odreagirala. Sedanje dopolnjevanje trditvene podlage o njenem zdravljenju v letu 2019 je nedopustna novota, saj dolžnica ni pojasnila, zakaj teh trditev ni mogla podati že v postopku pred sodiščem na prvi stopnji (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem tudi ta trditev ni dovolj časovno konkretizirana (ni datumsko opredeljeno zdravljenje). V predlogu za razveljavitev potrdila podana posplošena navedba, da sklepa o izvršbi dolžnica ni prejela, pa nikakor ni zadoščala. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da z zaslišanjem dolžnice kot dokazom ni dopustno nadomestiti zahteve trditvenega bremena (povezanost trditvenega in dokaznega bremena - 212. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Izvedba dokaza, za katerega ni podana dejanska podlaga, ni potrebna (213. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Navedena obrazložitev sodišča prve stopnje, zakaj ni bila dolžnica zaslišana, zadošča. Drugačno stališče dolžnice v pritožbi ni utemeljeno.

8. Sodišče prve stopnje je ugovor zoper sklep o izvršbi, ki je bil vložen prepozno, pravilno zavrglo. Ugovorni razlog, da dolžnica nikoli ni bila v razmerju do upnika, bi morala dolžnica podati v rednem ugovoru, zato tudi pravilno sodišče prve stopnje ni obravnavalo navedenega ugovora kot ugovor po izteku roka.

9. V ugovoru zoper sklep o dovolitvi izvršbe na novo sredstvo je dovoljeno uveljavljati le ugovorni razlog iz 7. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, da je izvršba dovoljena na stvari, denarno terjatev ali na druge pravice, ki so izvzete iz izvršbe, oziroma na katerih je možnost izvršbe omejena. Dolžnica pa nasprotuje v pritožbi nadaljevanju iz razloga, ker sklep o izvršbi ne bi smel postati pravnomočen, in posplošeno zatrjuje, da nima rubljivih premičnin. Pri obravnavani premičninski izvršbi, ki je bila dovoljena po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, ni bila dovolitev izvršbe vezana na konkreten predmet, ampak na vse dolžničine premične stvari (tretji odstavek 40. člena ZIZ). Šele pri samem dejanju rubeža (v fazi oprave izvršbe) se bo lahko presodilo, ali je določen konkreten predmet izvzet iz izvršbe (79. člen ZIZ), ne pa že v fazi dovolitve izvršbe. Ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom je sodišče po pojasnjenem pravilno zavrnilo.

10. Kot je že pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, pa dolžnica kljub opravljenemu materialnemu vodstvu ni zadostila dokaznemu bremenu glede izločitvenih razlogov za postavljenega izvršitelja v obravnavani zadevi.

11. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje, ko tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Dolžnica, ki ni uspela s pritožbo, krije sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ). Odločitev o upnikovih stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).