Jedro

Uradni zaznamki niso dokazi, na katere bi bilo mogoče opreti obsodilno sodbo, lahko pa sodišče nanje opre zaključke o obstoju utemeljenega suma ter pripornega razloga.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1.

Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Mariboru je s sklepom III Kpd 62104/2012 z dne 6. 12. 2012 zoper osumljenca odredila pripor iz razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zaradi utemeljenega suma, da je storil kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge javne varnosti po tretjem v zvezi z drugim in prvim odstavkom 300. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) . Senat Okrožnega sodišča v Mariboru je s sklepom I Ks 62104/2012 z dne 8. 12. 2012 pritožbo osumljenčeve zagovornice zavrnil kot neutemeljeno.

2.

Zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti osumljenčeva zagovornica zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP, kršitev določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost odločbe in zaradi kršitev Kazenskega zakonika. Navaja, da je obramba kot dokaz predlagala pregled videoposnetka, na katerega se je tožilstvo sklicevalo ob podaji predloga za uvedbo pripora, vendar se sodišči prve in druge stopnje do tega dokaza nista opredelili. Po mnenju zagovornice je predlagani videoposnetek očitno pomemben in bi sodišče ta dokaz moralo izvesti še preden je odločilo o pritožbi zoper sklep o odreditvi pripora. Nasprotno pa je sodišče utemeljen sum oprlo zgolj na uradna zaznamka o izjavi policistov in s tem kršilo osumljenčevo pravico do obrambe. Navaja, da pri policistih, ki sta osumljenca prepoznala kot tistega, ki je metal nevarne stvari, ni mogoče izključiti zmote, saj sta bila policista v funkciji pregona, konkretno v vlogi oseb koridorja, v katerega so letele nevarne stvari in to v napetih okoliščinah. Navedena uradna zaznamka prav tako ne zadoščata za utemeljitev pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, saj sta v popolnem nasprotju z videoposnetkom, ki izključuje zatrjevano vztrajnost, agresivnost, objestnost in organiziranost osumljenega. Zagovornica Vrhovnemu sodišču predlaga, da pripor zoper obdolženca odpravi, podrejeno pa, da odredi katerega izmed milejših ukrepov.

3.

Vrhovna državna tožilka je v odgovoru, podanem v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZKP, zahtevo za varstvo zakonitosti ocenila kot neutemeljeno in predlagala njeno zavrnitev. Po njeni oceni je bila osumljencu v celoti nudena pravica do obrambe, utemeljen sum in obstoj ponovitvene nevarnosti pa sta v izpodbijanem sklepu zadostno obrazložena, zato sklepu ni moč očitati procesnih kršitev.

4.

Odgovor vrhovne državne tožilke je bil vročen osumljencu in njegovi zagovornici, ki se o njem nista izjavila.

B.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da se je sodišče opredelilo do predloženega listinskega dokaznega gradiva in osumljenčevega zagovora ter napravilo argumentiran zaključek o obstoju utemeljenega suma, da je osumljenec izvršil očitano mu kaznivo dejanje. V obrazložitvi sklepa je preiskovalna sodnica povzela uradni zaznamek o zaznavi kaznivega dejanja kriminalista B. Z., ki je opravljal dela in naloge na Trgu Leona Štuklja v kordonu policistov in ki je navedel, da se je pred njimi nahajala skupina protestnikov, ki je v njih metala trde predmete, predvsem granitne kocke, da so enega izmed teh, ki so metali kocke, prijeli in se je kasneje izkazalo, da je to osumljeni Š. Preiskovalna sodnica je navedla, da te okoliščine prav tako izhajajo iz uradnega zaznamka o zbranih obvestilih od navedenega kriminalista, smiselno enako pa tudi iz uradnega zaznamka M. B. Preiskovalna sodnica se je opredelila tudi do obstoja pripornega razloga ponovitvene nevarnosti. Ob tem ni prezrla, da osumljenec do sedaj še ni bil pravnomočno kaznovan ter da ni v drugem kazenskem postopku, vendar je upoštevaje osumljenčevo agresivnost, vztrajnost in predrznost, ki jo je osumljenec izkazal z očitanim mu kaznivim dejanjem, presodila, da je podana realna nevarnost, da se bo osumljenec morebitnih protestov ponovno udeležil ter se vedel na enak način.

6.

Ni mogoče pritrditi navedbam zahteve, da se na navedene uradne zaznamke sklep o odreditvi pripora ne more opirati. Res je sicer, da uradni zaznamki niso dokazi, na katere bi bilo mogoče opreti obsodilno sodbo, lahko pa sodišče nanje opre zaključke o obstoju utemeljenega suma ter pripornega razloga. Kolikor pa zagovornica meni, da ti uradni zaznamki v konkretnem primeru ne dajejo zadostne podlage za sklepanje o obstoju utemeljenega suma, ker naj ne bi bilo mogoče izključiti zmote policistov, s tem izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar pa ni dovoljen razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (drugi odstavek 420. člena ZKP).

7.

Ugotovljeno dejansko stanje pa zagovornica izpodbija tudi z navedbami, da bi videoposnetki, ki jih je predložilo tožilstvo, ovrgli utemeljen sum ter obstoj ponovitvene nevarnosti. Vrhovno sodišče ugotavlja, da osumljenec ter njegova zagovornica na pripornem naroku izvedbe tega dokaza nista predlagala, sodišče pa nanj tudi ni oprlo izpodbijanega sklepa, zato o kršitvi pravice do obrambe ni mogoče govoriti. Sicer pa Vrhovno sodišče poudarja, da priporni narok praviloma ni namenjen izvajanju dokazov (niti obremenilnih niti razbremenilnih), saj mora preiskovalni sodnik o odreditvi pripora odločiti takoj, ko se stranke izjavijo o vseh vprašanjih, ki so relevantna v tej fazi postopka (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča XI Ips 24252/2012 z dne 21. 6. 2012).

C.

8. Ker kršitve, na katere se sklicuje osumljenčeva zagovornica v zahtevi za varstvo zakonitosti, niso podane, zahteva pa je delno vložena iz razloga zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 425. člena ZKP zavrnilo.

9. Če bo za osumljenca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora po tarifni številki 74014 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah, odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.