Jedro

Vrhovno sodišče je zakonito zastopnico pritožnika s pozivom pozvalo na predložitev potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, vendar ga ta v postavljenem roku ni predložila. Ker v postopku ni bilo izkazano, da ima zakonita zastopnica pritožnika opravljen pravniški državni izpit, je bila pritožba vložena po osebi, ki te pravice nima.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče kot nedopustno zavrglo pritožbo tožeče stranke (v nadaljevanju pritožnik) zoper sklep Upravnega sodišča RS I U 794/2015-18 z dne 7. 11. 2016, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor pritožnika zoper svoj plačilni nalog I U 794/2015-16 z dne 6. 10. 2016. 2. Pritožba ni dovoljena.

3. Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v drugem odstavku 22. člena določa, da lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Ur. l. RS, št. 119/2008) ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS.

4. Pogoj obveznega zastopništva po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit, kar mora izkazati že ob vložitvi pravnega sredstva. To izhaja iz smiselne uporabe četrtega odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom. Četrti odstavek 86. člena ZPP načeloma velja za izredna pravna sredstva, v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča pa se je ustalilo stališče, da navedeno velja tudi za pritožbo, ki je sicer redno pravno sredstvo v upravnem sporu.(1)

5. Po četrtem odstavku 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožba ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice.

6. Vrhovno sodišče je zakonito zastopnico pritožnika A. A. s pozivom I Up 46/2017-25 z dne 15. 3. 2017 pozvalo na predložitev potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, vendar ga ta v postavljenem roku ni predložila. Ker v postopku ni bilo izkazano, da ima zakonita zastopnica pritožnika opravljen pravniški državni izpit, je bila pritožba vložena po osebi, ki te pravice nima.

7. K navedenemu Vrhovno sodišče še dodaja, da so sodniki pri odločanju vezani na ustavo in zakon (125. člen Ustave RS). Zato nikomur ne smejo dati več pravic, kot mu jih dajeta Ustava RS in zakon. Torej tudi pritožbe, ki jo vloži stranka sama in ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, sodišče ne sme obravnavati kot dovoljene, temveč jo mora zavreči. S tem pa, kot je presodilo že Ustavno sodišče v zgoraj navedeni odločbi, ni kršena pravica stranke do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.

9. O zadevi je odločal sodnik poročevalec na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da lahko nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če ob preizkusu ugotovi, da pritožba ni dovoljena.

(1) Prim. npr. I Up 316/2014 z dne 29. 9. 2014.