Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1.Sodišče prve stopnje je s sodbo toženki naložilo plačilo odškodnine v znesku 2.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 5. 2019 dalje (I. točka izreka), višji tožbeni zahtevek je zavrnilo (II. točka izreka) in odločilo, da tožnica krije 67 % pravdnih stroškov toženke, toženka pa 33 % pravdnih stroškov tožnice (III. točka izreka).
2.Sodišče druge stopnje je pritožbama obeh strank delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je v I. točki izreka prisojeno odškodnino znižalo na 1.500 EUR, v III. točki izreka je tožnici naložilo povrnitev 37,5 % pravdnih stroškov toženke, toženki pa povrnitev 62,5 % pravdnih stroškov tožnice. V preostalem delu je pritožbi zavrnilo, sodbo v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo in odločilo, da krije vsaka stranka svoje pritožbene stroške.
3.Toženka vlaga zoper odločitev sodišča druge stopnje predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih:
◦ Ali je materialnopravno pravilno stališče drugostopenjskega sodišča, da je podana kršitev pravice do spoštovanja družinskega življenja iz 53. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) in 8. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ko tožeči stranki ni bila omogočena udeležba na pogrebu babice, s katero pred odvzemom prostosti ni imela tesnih vezi?
◦ Ali je materialnopravno pravilno stališče drugostopenjskega sodišča, da je podana kvalificirana protipravnost kot element odškodninske odgovornosti države po 26. členu Ustave, ko ne obstoji predpis, ki bi določal dolžno ravnanje države, in sicer, da pripornici omogoči udeležbo na pogrebu babice, s katero pred odvzemom prostosti ni imela tesnih vezi oziroma ali je ravnanje države v tem primeru odstopalo od službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti do te mere, da je podan element kvalificirane protipravnosti?
4.Predlog ni utemeljen.
5.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.
6.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene in je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
7.Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 21, 21/1, 26, 53, 53/3 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 131, 147, 179 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) - člen 8
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.