Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dolžnik je v ugovoru izrecno zanikal nastanek pravnega razmerja z upnikom, nastanek tega razmerja pa mora dokazati upnik in ne dolžnik. Gre namreč za zatrjevanje negativnega dejstva, za katerega dokazno breme ne bremeni dolžnika.
Pritožba upnika se zavrne kot neutemeljena in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi ugodilo ter sklep o izvršbi, opr.št. Ig 2004/00577 z dne 15.9.2004 razveljavilo v delu, s katerim je dovoljena izvršba, to je v 2. tč. izreka, o zahtevku in stroških pa bo odločalo v pravdnem postopku Okrožno sodišče v K. Zoper ta sklep se pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ter predlaga, naj pritožbeno sodišča izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, podrejeno pa, da sklep spremeni. V pritožbi navaja, da dolžnikov ugovor vsebuje le pavšalne navedbe o tem, da računov ni prejel ter da blaga niti storitev ni naročil, niti prevzel, za svoje trditve pa dolžnik ni predložil nobenih dokazov.
Pritožba upnika ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo v skladu z določilom 2. odst. 53. v zvezi s 1. odst. 61. ter 2. odst. 62. čl. ZIZ. Ni namreč mogoče pritrditi upnikovi navedbi v pritožbi, da so dolžnikove navedbe v ugovoru le pavšalne. Dolžnik je v ugovoru izrecno zanikal nastanek pravnega razmerja z upnikom, nastanek tega razmerja pa mora dokazati upnik in ne dolžnik. Gre namreč za zatrjevanje negativnega dejstva, za katerega dokazno breme ne bremeni dolžnika. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.