Jedro

Predsednik uprave insolventnega dolžnika ni tisti, ki je upravičen zastopati upniški odbor.

Upniški odbor ima možnost, da doseže izvedbo povečanja osnovnega kapitala z novimi vložki takrat, kadar poslovodstvo presodi, da povečanje kapitala ni potrebno, da skupščina zavrne sprejetje ustreznega sklepa ali pa da postopek vpisa in vplačila novih delnic ni uspešen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ponovni predlog dolžnika za objavo poziva upravičencem za vpis in vplačilo novih delnic zavrglo. Gre za predlog, ki je bil sodišču prve stopnje posredovan 30. 10. 2012 na podlagi sklepa upniškega odbora o povečanju osnovnega kapitala družbe z novimi vložki, sprejetega 26. 10. 2012. V obrazložitvi svojega sklepa je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je ta predlog zavrglo zato, ker je dolžnik že 6. 9. 2012 sodišču posredoval obvestilo o sprejemu sklepa uprave z dne 4. 9. 2012 (red. št. 163) o povečanju osnovnega kapitala z novimi vložki v skladu s 199.a členom ZFPPIPP ter mu predložil besedilo tega sklepa in poziv upravičencem za vpis in vplačilo novih delnic. Sodišče je ta poziv objavilo 14. 9. 2012. Ker je torej sodišče že izvedlo objavo poziva za vpis in vplačilo delnic na podlagi sklepa uprave z dne 4. 9. 2012, je sporni predlog zavrnilo, češ da sklep upniškega odbora ni bil sprejet istočasno s sklepom uprave insolventnega dolžnika.

2. Proti temu sklepu se je upnik pravočasno pritožil. Uveljavljal je pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določil postopka ter predlagal spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se sodišču prve stopnje naloži, naj navedeni poziv upravičencem za vpis in vplačilo novih delnic objavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Neizpodbijana je odločilna prvostopenjska ugotovitev, da je postopek za vpis in vplačilo delnic stekel že 14. 9. 2012 in sicer na podlagi sklepa uprave z dne 4. 9. 2012. Drži sicer, da se po drugem stavku tretjega odstavka 199.a člena ZFPPIPP v primeru, ko sklep o povečanju osnovnega kapitala z novimi vložki sprejmeta tako poslovodstvo kot upniški odbor, povečanje osnovnega kapitala izvede na podlagi sklepa, ki ga sprejme upniški odbor, kot v pritožbi opozarja pritožnik. Vendar pa tega določila po prepričanju pritožbenega sodišča ni mogoče tolmačiti izven konteksta celotnega postopka prisilne poravnave. Ker je postopek za vpis in vplačilo novih delnic v teku od 14. 9. 2012, je objava predmetnega predloga brezpredmetna. To toliko bolj, ker je besedilo sklepa o povečanju osnovnega kapitala družbe z novimi vložki z dne 26. 10. 2012, ki ga je sprejel upniški odbor, popolnoma identično s sklepom uprave z dne 4. 9. 2012. To velja tudi za poziv upravičencem do vpisa novih delnic iz 193. člena ZFPPIPP s predlogom izjave upravičenca - s to razliko, da je sklep uprave z dne 4. 9. 2012 in poziv upravičencem podpisal predsednik uprave C. T. K., medtem ko je sklep o povečanju kapitala z dne 26. 10. 2012 podpisal predsednik upniškega odbora G. B., poziv upravičencem z istega dne pa predsednik uprave insolventnega dolžnika T. K. (primerjaj listine v prilogah k red. št. 163 in 201). Iz tega sledi, da predlog upniškega odbora ni popoln v smislu 2. točke tretjega odstavka 192. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je torej že zato ravnalo pravilno, ko je ta predlog zavrnilo. Če ne bi bil že v teku postopek vpisa in vplačila novih delnic na podlagi sklepa uprave, bi po oceni pritožbenega sodišča zaradi formalnih pomanjkljivosti sodišče prve stopnje ne ravnalo napak, če bi postopek prisilne poravnave ustavilo in začelo stečajni postopek (primerjaj četrti odstavek 192. člena ZFPPIPP). Predsednik uprave insolventnega dolžnika namreč ni tisti, ki je upravičen zastopati upniški odbor.

5. Glede na zgornje razloge se vse ostale pritožbene navedbe izkažejo za neodločilne (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Že zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

6. Ne glede na to pa pritožbeno sodišče še dodaja: pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je določilo drugega stavka tretjega odstavka 199.a člena ZFPPIPP treba razlagati v časovnem kontekstu dogodkov. Da to drži, nenazadnje izhaja tudi iz Uvodnih pojasnil ZFPPIPP dr. Nine Plavšak iz leta 2011 (stran 64), da ima upniški odbor možnost, da doseže izvedbo povečanja osnovnega kapitala z novimi vložki po 199.a členu ZFPPIPP, takrat, kadar poslovodstvo presodi, da povečanje kapitala ni potrebno, da skupščina zavrne sprejetje ustreznega sklepa ali pa da postopek vpisa in vplačila novih delnic ni uspešen. Da bi se kaj od tega zgodilo, pa pritožnik v pritožbi ne zatrjuje.

7. Določilo 194. člena ZFPPIPP nalaga sodišču objavo poziva upnikom za vpis in vplačilo novih delnic, če so izpolnjeni določeni pogoji. Kako naj ravna takrat, kadar ti pogoji niso izpolnjeni ali kadar meni, da objava poziva ni na mestu, iz tega določila ne izhaja. Zato pride v poštev smiselna uporaba določil Zakona o pravdnem postopku (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). Po tem zakonu pa mora sodišče o posameznih predlogih odločiti s sklepom (drugi odstavek 324. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in prvi odstavek 131. člena ZPP). Ker je sodišče prve stopnje presodilo, da predmetni predlog ni utemeljen, je ravnalo pravilno, ko je o njem odločilo z izpodbijano odločbo. Zatrjevana absolutna bistvena kršitev določil pravdnega postopka torej ni podana.