Jedro

Tožnik zapadlih obveznosti iz zdravstvenega zavarovanja, katerih plačilo mu je bilo naloženo z odločbo ZZZS, ni plačal. Zato je prvostopenjski organ na predlog predlagatelja utemeljeno izdal izpodbijani sklep in začel s postopkom davčne izvršbe, pri tem pa so bile pravilno upoštevane omejitve in izvzetja iz izvršbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva dolžniku - tožeči stranki na podlagi odločbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) št. 4250-2/2014/67 z dne 28. 1. 2014, ki je postala izvršljiva dne 16. 3. 2014, naložil plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje v znesku 141,70 EUR, zamudne obresti po predlogu predlagatelja izvršbe do dne 6. 6. 2014 v znesku 9,80 EUR, zamudne obresti od dne 7. 6. 2014 do dne 17. 6. 2014 v znesku 0,38 EUR, nadaljnje zamudne obresti od zneska 141,70 EUR od dne 18. 6. 2014 do dne plačila ter stroške izdaje sklepa v višini 25,00 EUR. Izvršba se opravi z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima tožnik pri banki oziroma hranilnici A. V izpodbijanem sklepu je pojasnjeno, da je ZZZS v skladu s 146. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) Carinskemu uradu Celje kot stvarno in krajevno pristojnemu davčnemu organu poslal predlog za izterjavo denarne terjatve, izkazane z v izreku navedenim izvršilnim naslovom. Izpodbijani sklep je izdala Carinska uprava RS na podlagi 11. člena ZDavP-2 ter v skladu z določbo 156. člena ZDavP-2, ki pravi, da davčni organ izvaja postopek davčne izvršbe tudi kadar na podlagi zakonskega pooblastila izterjuje druge denarne davčne obveznosti. Ker dolžnik ni poravnal dolgovane denarne obveznosti, je bilo treba zoper njega v skladu z določbo 143. člena ZDavP-2 začeti davčno izvršbo. Pri poravnavi dolžnikovih dolgov ima po določbi prvega odstavka 94. člena ZDavP-2 dospela davčna obveznost, ki vključuje tudi v izreku izpodbijanega sklepa navedene dajatve, absolutno prednost pred ostalimi dospelimi obveznostmi dolžnika, ki se izterjuje, razen pred uspelimi obveznostmi iz naslova zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi prizadetega zdravja odškodnine zaradi izgube delovne zmožnosti ali odškodnine zaradi smrti preživljalca.

2. Tožena stranka je pritožbo tožnika zavrnila kot neutemeljeno. Navaja določbo 143. člena ZDavP-2, ki določa, da davčni organ zoper dolžnika, ki obveznosti ne plača v predpisanih rokih začne davčno izvršbo in sicer z izdajo sklepa o izvršbi, ki mora vsebovati vse sestavine, ki jih določa 151. člen ZDavP-2, to je osebno ime in naslov dolžnika, davčno številko dolžnika, izvršilni naslov z navedbo kdaj je nastopila izvršljivost, znesek davka in pripadajoče obresti, sredstva in predmet davčne izvršbe, stroške davčne izvršbe ter firmo in naslov izvajalca plačilnega prometa v primeru, da so sredstva davčne izvršbe denarna sredstva dolžnika. Tožena stranka ugotavlja, da ima izpodbijani sklep vse sestavine, ki jih določa 151. člen ZDavP-2. Pritožbene navedbe zavrne kot nerelevantne, saj ne vplivajo na drugačno odločitev. Po dolčbi petega odstavka 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova (v konkretnem primeru odločba ZZZS z dne 28. 1. 2014). Za postopek davčne izvršbe je pomembna izvršljivost odločbe, ki predstavlja izvršilni naslov in ta procesna predpostavka je izpolnjena. Iz odgovora na pritožbo, ki ga je ZZZS poslal tožniku dne 5. 9. 2014 (ki se nahaja v upravnih spisih) je razvidno, da je ZZZS z odločbo št. 4250-22/2014-DI/4 z dne 11. 3. 2014 odločil, da je tožnikova pritožba na odločbo št. 4250-2/2014/67 z dne 28. 1. 2014 (izvršilni naslov), neutemeljena. Pojasnjeno je še bilo, da sicer še poteka postopek pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, vendar to ne vpliva na odločitev v tem postopku, saj je procesna predpostavka za začetek postopka davčne izvršbe izpolnjena, saj je odločba opremljena s potrdilom o izvršljivosti, pri čemer niti določbe ZDavP-2, niti določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) za primere kot je konkreten, davčnemu (carinskemu) organu ne dajejo pristojnosti, da bi preverjal ali je potrditev izvršljivosti pravilna, temveč je to dolžnost predlagatelja izvršbe, ki je izvršilni naslov izdal in na njem navedel oziroma potrdil datum nastopa izvršljivosti. Potrdilo o izvršljivosti je potrdilo po 179. členu ZUP, zato se dejstva, ki so v njem potrjena, štejejo za dokazana. Če tožnik temu nasprotuje, lahko izpodbija potrdila pri organu, ki ga je izdal v posebnem postopku, ne pa v postopku davčne izvršbe, ki ga vodi davčni organ.

3. V laični tožbi, v kateri se tožnik ne strinja z izpodbijanim sklepom ponavlja pritožbene navedbe, da z ZZZS nima sklenjene nikakršne pogodbe za zdravstvene storitve, saj je že večkrat potreboval nujno zdravstveno pomoč in mu je bila ta odklonjena, s pojasnilom, da je bil črtan iz registra kritja zdravstvenega zavarovanja. Tožnik tudi navaja, da bi se lahko zavaroval po ženi, vendar mu to nočejo urediti. Ne strinja se, da mora plačati za nekaj kar sploh ne obstaja in sodišču smiselno predlaga, da izpodbijani sklep odpravi.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožnik v odgovoru na odgovor tožene stranke na tožbo, sodišču sporoča še razne druge osebne težave, s katerimi se mora soočati. Omenja zapuščinski postopek zaščitene kmetije ter sodišče zaproša za pomoč pri urejanju zapuščine.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča je izpodbijani akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so v njem navedeni in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

8. V obravnavani zadevi gre za davčno izvršbo prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje po 20. točki prvega odstavka 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ). Po navedeni določbi je bil zavezanec - tožnik, vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje kot oseba s stalnim prebivališčem v RS, ker ni izpolnjeval pogojev za zavarovanje po eni izmed točk iz navedenega odstavka in si sam plačuje prispevek.

9. Davčni organ postopa po določba ZDavP-2, ki urejajo davčno izvršbo tudi kadar opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti (156. člen ZDavP-2). V tem primeru je izvršilni naslov odločba, sklep ali plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti, ki ga je izdal organ, pristojen za odmero te obveznosti (prvi odstavek 146. člena ZDavP-2). Ker dolžnik ni poravnal dolgovane denarne obveznosti, je bilo treba zoper njega v skladu z določbo 143. člena ZDavP-2 začeti davčno izvršbo za izdajo sklepa o davčni izvršbi.

10. Po presoji sodišča je bila izpodbijana odločitev pravilno sprejeta na podlagi določb ZDavP-2. Ker tožnik zapadlih obveznosti iz zdravstvenega zavarovanja, katerih plačilo mu je bilo naloženo z odločbo ZZZS št. 4250-2/2014/67 z dne 28. 1. 2014, ki je postala izvršljiva dne 16. 3. 2014 po tem, ko je drugostopenjski organ zavrnil pritožbo tožnika zoper odločbo z dne 28. 1. 2014, obveznosti pa ni plačal, je prvostopenjski organ na predlog predlagatelja utemeljeno izdal izpodbijani sklep in začel s postopkom davčne izvršbe, pri tem pa so bile pravilno upoštevane omejitve in izvzetja iz izvršbe.

11. Tožnik v tožbi navaja, da z ZZZS nima sklenjene nikakršne pogodbe in mu je zato bil dolgovani znesek neupravičeno naložen v plačilo. Sodišče se strinja s stališčem drugostopenjskega organa, ki pravi, da izvršilnega naslova v davčnem postopku ni mogoče več izpodbijati. Kot je bilo tožniku pojasnjeno, je odločba, s katero mu je bilo naloženo plačilo zdravstvenega prispevka, pravnomočna in izvršljiva, to pa je potem podlaga za izpeljavo davčnega postopka, zato sodišče ugotavlja, da so tožnikove tožbe neutemeljene. Tožnikovo navajanje v tožbi in v odgovoru na odgovor tožene stranke na tožbo, ki se nanašajo na razne druge postopke, pa v obravnavanem upravnem sporu niso predmet odločanja, zato se sodišče do njih ne opredeljuje.

12. Na podlagi navedenega je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno potem, ko je ugotovilo, da je izpodbijani sklep na zakonu utemeljen, na podlagi prvega ostavka 63. člena ZUS-1.