Jedro

Prvostopenjsko sodišče je pri odmeri stroškov postopka upoštevalo dve različni tarifi, in sicer je stroške prvega toženca iz prvega pritožbenega postopka odmerilo na podlagi odvetniške tarife po ZOdvT, stroške drugega pritožbenega postopka pa na podlagi odvetniške tarife (OT), ki velja od 10. 1. 2015. Nasprotno je tožnikove stroške drugega pritožbenega postopka odmerilo na podlagi odvetniške tarife po ZOdvT. Sodišče prve stopnje je neupravičeno razlikovalo med pravdnima strankama in jima je odmerilo stroške na različnih pravnih podlagah.

Sodišče prve stopnje mora pri odmeri stroškov pritožbenega postopka upoštevati, da je bil prvi toženec upravičen do redne brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev pritožbe, upoštevaje 36. člen ZOdvT.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje delno spremeni: * v II. točki izreka tako, da je tožnik R. L. je dolžan plačati prvemu tožencu B. T. stroške pritožbenega postopka v višini 466,35 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila; * v III. točki izreka tako, da je prvi toženec B. T. dolžan povrniti v korist proračuna Republike Slovenije znesek 302,02 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

II. V preostalem se pritožba zavrne ter se sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi.

III. Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je prvemu tožencu naložilo, da tožniku plača 70 EUR stroškov pritožbenega postopka in v korist proračuna Republike Slovenije znesek 278,69 EUR. Tožnik mora plačati prvemu tožencu 585,54 EUR stroškov pritožbenega postopka in v korist proračuna Republike Slovenije 136,7 EUR.

2. Sklep v II. in III. točki izreka pravočasno izpodbija tožnik. Kot bistveno navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo stroškov sodnih taks, katerega plačila je bil oproščen na podlagi sklepov P 12/2014 s 9. 6. 2016 in 22. 6. 2016 in jih ni naložilo v plačilo prvemu tožencu v korist proračuna Republike Slovenije. Nadalje navaja, da je sodišče prve stopnje stroške pritožbenega postopka, ki jih je priglasil prvi toženec, nekritično sprejelo, nekaterih pa mu ne bi smelo priznati. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, v izpodbijanem delu sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo le nekatere stroške tožnika, katerih plačila je bil oproščen. In sicer je pravilno ugotovilo, da je bil oproščen plačila stroškov sodnega izvedenca v skupni višini 1.128,30 EUR in dela sodne takse za tožbo v višini 210 EUR. Napačno pa je izračunalo, upoštevajoč 18 % uspeh tožnika, višino stroškov, ki mu jih je dolžan prvi toženec povrniti, saj je dvakrat upoštevalo tisti del sodne takse, katerega plačila je bil tožnik oproščen. Najprej je seštelo skupaj višino stroškov izvedenke in tistega dela sodne takse, katerega plačila je bil tožnik oproščen, nato pa je še enkrat obračunalo plačilo tega dela sodne takse. Zmotno je ravnalo, ker ni upoštevalo ostalih sodnih taks, katerih plačila je bil tožnik oproščen. Tožnik je bil v prvem pritožbenem postopku oproščen plačila sodne takse v višini 285 EUR (pritožba zoper sodbo - listovna št. 166) in 33 EUR (pritožba zoper sklep - listovna št. 159). V drugem pritožbenem postopku je bil tožnik oproščen plačila sodne takse v višini 21,60 EUR (priloge v spisu). Pritožbeno sodišče je na podlagi navedenega izračunalo, upoštevajoč tožnikov 18 % uspeh v pravdi, da mora prvi toženec v korist proračuna Republike Sloveniji plačati 302,02 EUR.

5. Pritožnik utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje napačno odmerilo stroške pritožbenega postopka prvega toženca. Pritožbeno sodišče je že v sodbi II Cp 1880/2017 s 30. 8. 2017 v 11. točki obrazložitve zapisalo, da mora sodišče pri izračunavanju stroškov pritožbenega postopka upoštevati tožnikov uspeh v postopku, ki znaša 18 %. Tako je stališče sodišča prve stopnje, da znašajo stroški drugega pritožbenega postopka 176,59 EUR, ker je prvi toženec v celoti uspel s tožbo, napačno.

6. Nadalje pritožnik navaja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo priznati prvemu tožencu priglašenih stroškov na podlagi tar.št. 21/1 OT, ampak na podlagi tar.št. 21/2 OT, ker se nanaša na vložitev pritožbe zoper procesni sklep. Po drugem odstavku 20. člena Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/15) se v primeru, če se je sodni postopek na prvi stopnji začel pred uveljavitvijo te tarife (velja od 10. 1. 2015) in po uveljavitvi Zakona o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/08, 35/09-ZOdv-C), odvetniški stroški v tem postopku in v vseh nadaljnjih postopkih s pravnimi sredstvi določajo po ZOdv-C. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pri odmeri stroškov postopka upoštevalo dve različi tarifi, in sicer je stroške prvega toženca iz prvega pritožbenega postopka odmerilo na podlagi odvetniške tarife po ZOdv-Ć, stroške drugega pritožbenega postopka pa na podlagi odvetniške tarife, ki velja od 10. 1. 2015. Nasprotno je tožnikove stroške drugega pritožbenega postopka odmerilo na podlagi odvetniške tarife po ZOdv-C. Sodišče prve stopnje je neupravičeno razlikovalo med pravdnima strankama in jima je odmerilo stroške na različnih pravnih podlagah.

7. Po vpogledu v spis pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil prvi toženec na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči Bpp 309/2017 z 19. 6. 2017 (listovna št. 201) upravičen do redne brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep P 12/2014 z dne 31. 5. 2017. Navedeno bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati pri odmeri stroškov pritožbenega postopka, upoštevaje določbo 36. člena ZOdv-C. 8. Stroški prvega toženca v prvem pritožbenem postopku torej znašajo, upoštevaje načelo uspeha 82 %, 408,95 EUR. Sodišče prve stopnje pa je napačno odmerilo stroške prvega toženca v drugem pritožbenem postopku. Najprej bi moralo upoštevati tarifo po ZOdv-C, nato pa še dejstvo, da je bil prvi toženec v drugem pritožbenem postopku upravičen do brezplačne pravne pomoči. Ker gre za kršitev postopka, ki jo lahko odpravi pritožbeno sodišče, je slednje samo izračunalo pritožbene stroške prvega toženca ter sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ustrezno delno spremenilo (3. točka 365. člena ZPP).

9. Res je, da se odvetniku, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, nagrade in potrebni izdatki po ZOdv-C izplačajo iz državnega proračuna (prvi odstavek 32. člena ZOdv-C) in se določijo nagrade postavljenega odvetnika glede na vrednost predmeta, pri čemer se upošteva količnik 1,0 (36. člen ZOdv-C). Ker pa gre v konkretnem primeru za pritožbo zoper procesni sklep, za katerega je po tar.št. 3220 predpisana nagrada 50 EUR in se ne računa glede na vrednost spornega predmeta, so zgoraj navedene določbe ZOdv-C brezpredmetne. Prvemu tožencu se v drugem pritožbenem postopku priznajo poleg nagrade za postopek tudi materialni stroški v znesku 20 EUR. Skupni stroški znašajo, upoštevaje 82 % uspeh prvega toženca, 57,4 EUR (sicer 70 EUR). Tako je tožnik dolžan povrniti prvemu tožencu 408,95 EUR stroškov prvega pritožbenega postopka in 57,4 EUR stroškov drugega pritožbenega postopka, skupaj 466,35 EUR. Prvi toženec pa je posledično v korist proračuna dolžan plačati 302,02 EUR.

10. Odločitev o stroških temelji na drugem odstavku 165. člena v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP.