Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da je bila vložitev izvršilnega predloga utemeljena, ker tožena stranka terjatve ni plačala, rok za njeno plačilo iz predpravdnega poziva pa se je že iztekel. Napačno pa je zaključilo, da je tožeča stranka tožbo umaknila prepozno. Tožena strana s plačilom 28. 2. 2024 ni poravnala celotnega dolga, saj je pred tem tožeča stranka že (upravičeno) vložila predlog za izvršbo in zahtevala poravnavo terjatve skupaj s priglašenimi stroški, zaradi česar je torej tožena stranka na dan plačila dolgovala glavnico s priglašenimi (izvršilnimi) stroški. Posledično s takšnim plačilom ni poravnala že nastale izvršilne stroške. Zato je tožeča stranka, ker je tožena stranka vložila obrazložen ugovor, morala počakati na prejem plačilnega naloga in (do)plačati sodno takso. V kolikor bi namreč tožeča stranka tožbo umaknila pred iztekom roka za plačilo sodne takse, plačila preostalih stroškov postopka ne bi mogla zahtevati, saj sodišče pred plačilom sodne takse postopka ne izvaja in se pravdni postopek za toženo stranko ne more začeti prej, preden tožeča stranka ne (do)plača sodne takse.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da ta glasi: "Tožena stranka sama nosi svoje stroške postopka, dolžna pa je tožeči stranki v roku 15 dni po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje plačati stroške postopka v znesku 157,13 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku tega roka."

II.Tožena stranka mora tožeči stranki v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa plačati pritožbene stroške v znesku 208,26 EUR, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku tega roka, do dne plačila.

III.Stroške odgovora na pritožbo krije tožena stranka sama.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje postopek ustavilo (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da toženi stranki v roku 8 dni plača stroške postopka v znesku 87,13 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku tega roka (II. točka izreka).

2.Zoper ta sklep se tožeča stranka po pooblaščencu pravočasno pritožuje. Izpodbija II. točko izreka sklepa in uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). V pritožbi opozarja, da je plačilo v znesku 106,26 EUR prejela 28. 2. 2024 oziroma po tem, ko je že bil vložen predlog za izvršbo. Ker tožena stranka zapadle terjatve ni plačala, je bila vložitev predloga za izvršbo v celoti upravičena. Tožena stranka s takšnim plačilom ni poravnala celotnega dolga, saj je pred dnem plačila tožeča stranka že vložila predlog za izvršbo in zahtevala poravnavo terjatve skupaj s priglašenimi stroški. To pomeni, da je bila tožena stranka na dan plačila dolžna glavnico s priglašenimi stroški. Ker je tožena stranka z omenjenim plačilom poravnala zgolj del dolga in nato tudi vložila ugovor zoper sklep o izvršbi, je sodišče prve stopnje nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Tožeča stranka je nemudoma po prejemu in plačilu sodne takse po plačilnem nalogu z dne 20. 5. 2024, 13. 6. 2024 umaknila tožbo zaradi izpolnitve ter sodišču predlagala, da skladno s 158. členom ZPP toženi stranki naloži plačilo vseh do tedaj nastalih pravdnih in izvršilnih stroškov. V kolikor namreč tožeča stranka ne bi poravnala sodne takse, bi se tožba štela za umaknjeno. Ob tem še izpostavlja, da zaradi umika tožbe 13. 6. 2024 pravdnima strankama niso nastali nikakršni dodatni (nepotrebni) stroški, ker dolg na dan plačila ni bil v celoti poplačan, v posledici česar je, skladno z ustaljeno sodno prakso in upoštevajoč okoliščine primera, potrebno šteti, da je tožeča stranka umik tožbe podala takoj po izpolnitvi, saj je šele pravdno sodišče lahko odločalo o stroških postopka. Predlaga, da sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da se plačilo stroškov naloži zgolj toženi stranki, pri čemer pa se ji naj naloži ob priznanih 153,80 EUR še povračilo 1/3 sodne takse za dopolnitev tožbe v znesku 3,33 EUR, skupaj torej 150,53 EUR. Priglaša pritožbene stroške.

3.Tožena stranka v po pooblaščencu podanem pravočasnem odgovoru na pritožbo navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, saj tožeča stranka tožbe ni umaknila pravočasno. Predlaga, da se pritožba zavrne kot neutemeljena in priglaša stroške pritožbenega odgovora.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Postopek v tej zadevi se je začel z 27. 2. 2024 vloženim predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Dne 1. 3. 2024 izdani sklep o izvršbi je bil s sklepom z dne 5. 4. 2024 razveljavljen, saj je dolžnik (sedaj tožena stranka) zoper njega vložil obrazložen ugovor.

6.Če je po dolžnikovem ugovoru sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljavljen, se postopek nadaljuje v pravdi, predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine pa se obravnava kot tožba (drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju), za katero pa je potrebno (do)plačati sodno takso (prvi odstavek 105. a člena ZPP). Sodišče zato pošlje stranki plačilni nalog (prvi odstavek 34. člena Zakona o sodnih taksah; v nadaljevanju: ZST-1), sodna taksa pa mora biti plačana v s strani sodišča postavljenem roku (drugi odstavek 105.a člena ZPP). Če sodna taksa ni plačana, se tožba šteje za umaknjeno (tretji odstavek 105.a člena ZPP). V vmesnem času - do izteka roka za plačilo sodne takse - sodišče ne postopa, razen če ni predvideno drugače. Plačilo sodne takse je namreč predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča (8. člen ZST-1) oziroma gre za t. i. procesno predpostavko, na kar pravilno opozarja tožeča stranka v pritožbi.

7.Pritožbeno ni sporno, da je tožeča stranka toženo stranko s predpravdnim opominom neuspešno pozvala na plačilo terjatve. Zato je bil 27. 2. 2024 s strani tožeče stranke (takrat upnik) vložen izvršilni predlog, tožena stranka (takrat dolžnik) pa je dolg poravnala 28. 2. 2024. Tožeča stranka je nato tožbo umaknila 13. 6. 2024 zaradi izpolnitve. Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da je bila vložitev izvršilnega predloga utemeljena, ker tožena stranka terjatve ni plačala, rok za njeno plačilo iz predpravdnega poziva pa se je že iztekel. Napačno pa je nadalje zaključilo, da je tožeča stranka tožbo umaknila prepozno.

8.Kot pravilno opozarja pritožnica, tožena strana s plačilom 28. 2. 2024 v znesku 106,26 EUR ni poravnala celotnega dolga, saj je pred tem tožeča stranka že (upravičeno) vložila predlog za izvršbo in zahtevala poravnavo terjatve skupaj s priglašenimi stroški, zaradi česar je torej tožena stranka na dan plačila dolgovala glavnico s priglašenimi (izvršilnimi) stroški. Posledično s takšnim plačilom, kot utemeljeno navaja tožeča stranka v pritožbi, ni poravnala že nastale izvršilne stroške. Zato je tožeča stranka, ker je tožena stranka vložila obrazložen ugovor, morala počakati na prejem plačilnega naloga in (do)plačati sodno takso. V kolikor bi namreč tožeča stranka tožbo umaknila pred iztekom roka za plačilo sodne takse, glede na zgoraj pojasnjeno in kot pravilno opozarja pritožnica, plačila preostalih stroškov postopka ne bi mogla zahtevati, saj sodišče pred plačilom sodne takse postopka ne izvaja in se pravdni postopek za toženo stranko ne more začeti prej, preden tožeča stranka ne (do)plača sodne takse. Umik tožbe 13. 6. 2024 je glede na okoliščine pritožbeno obravnavanega primera posledično pravočasen, zato je sodišče prve stopnje stroške tožene stranke neutemeljeno pobotalo s stroški tožeče stranke in nato slednji v plačilo naložilo razliko v znesku 87,13 EUR, saj mora tožena stranka skladno s 158. členom ZPP tožeči stranki povrniti vse stroške postopka, svoje stroške pa nosi sama.

9.Tožeča stranka odmerjenim stroškom v 10. točki obrazložitve ne nasprotuje, temveč utemljeno opozarja, da ji pripadajo še stroški 1/3 doplačane sodne takse po plačilnem nalogu z dne 20. 5. 2024 v znesku 3,33 EUR, skupaj tako 157,13 EUR, saj se skladno s tar. št. 1112 ZST-1 v primeru, da se postopek konča z umikom tožbe, plača nižja taksa s količnikom 1,0.

10.Sodišče druge stopnje je glede na vse pojasnjeno v skladu s 3. točko 365. člena ZPP sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka spremenilo tako, da mora tožena stranka tožeči stranki v roku 15 dneh po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje plačati stroške postopka v znesku 157,13 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku tega roka.

11.Tožeča stranka je s pritožbo v celoti uspela, zato ji je tožena stranka dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP), medtem ko skladno z istim določilom tožena stranka sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo. Na podlagi priloženega stroškovnika in Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT) ti stroški predstavljajo nagrado za sestavo pritožbe (tar. št. 22/2 OT) v obsegu 250 odv. točk, povečano za 2 % materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT) v obsegu 5 odv. točk, oboje povečano za zahtevani 22 % DDV (2. člen OT). Ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR in sodne takse za pritožbo v znesku 21,60 EUR, mora tožena stranka plačati tožeči stranki pritožbene stroške v skupnem znesku 208,26 EUR, in sicer v roku 15 dni po prejemu pisnega odpravka tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku tega roka dalje do plačila (prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika).

-------------------------------

1Gre za nasprotno situacijo kot v zadevi Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 416/2018 z dne 25. 5. 2018, na katero v pritožbi utemeljeno opozarja pritožnica.

2V pritožbi po očitni računski pomoti navedeno 150,53 EUR.

-------------------------------

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 158