Jedro

Pritožbeno sodišče je seznanjeno z ustaljenim stališčem sodne prakse, da je namen preživnine polnoletnemu otroku, ki se redno šola v tem, da se mu omogoči šolanje, torej, da se lahko posveti šolanju in ga uspešno konča in da bi v primeru, če bi od njega zahtevali, da ob rednem šolanju še dela in se s tem (vsaj delno) sam preživlja (zato, da bi se zmanjšala preživninska obveznost staršev), to izničilo namen preživnine. Navedeno abstraktno stališče je bilo v nadaljnji sodni praksi večkrat relativizirano na podlagi ugotovljenih okoliščin, ki dopuščajo vsaj delno upoštevanje tudi študentskega oziroma dijaškega dela. Nedvomno je šibko materialno stanje oziroma nizka zmožnost za preživljanje preživninskih zavezancev okoliščina, ki dopušča tudi upoštevanje študentskega dela, torej ne z namenom razbremenitve preživninske obveznosti, ampak zato ker teh stroškov v celoti sami ne zmorejo in bi bilo ogroženo njihovo preživljanje in preživljanje njihovih družinskih članov, ob dodatni okoliščini, kot je v obravnavanem primeru, ko so prejemki preživninskega upravičenca iz študentskega dela, ki ga zmore, ne da bi zato trpele študijske obveznosti, tako visoki, da skupaj z ostalimi prejemki presegajo znesek ugotovljenih potreb. Sodišče prve stopnje je zato v obravnavani zadevi pravilno upoštevalo tudi študentsko delo prve nasprotne udeleženke.

Izrek

I. Pritožbi prve nasprotne udeleženke se delno ugodi in se izpodbijani sklep v prvem odstavku točke II spremeni tako, da se preživninska obveznost A. A., EMŠO: ..., do hčerke B. B., EMŠO: ..., določena s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani IV P 1682/2017 z dne 5. 11. 2018 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 352/2019 z dne 27. 2. 2019 v višini 150 EUR mesečno od 1. 7. 2017 dalje zniža tako, da je A. A. dolžan B. B. plačati mesečno preživnino: - za čas od 15. 3. 2021 do 31. 3. 2021 v znesku 55 EUR, - od 1. 4. 2021 do 30. 6. 2021 v znesku 100 EUR na mesec in - od 1. 7. 2021 dalje v znesku 130 EUR na mesec.

II. V preostalem delu se pritožba prve nasprotne udeleženke in v celoti pritožba druge nasprotne udeleženke zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se preživninska obveznost do prve nasprotne udeleženke v višini 150 EUR za čas od 15. 3. 2021 do 31. 3. 2021 zniža na znesek 33 EUR, za čas od 1. 4. 2021 do 30. 6. 2021 na znesek 60 EUR mesečno in za čas od 1. 7. 2021 dalje na znesek 80 EUR mesečno. Odločilo je še, da je predlagatelj dolžan zapadle znižane mesečne zneske preživnine plačati v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa, v bodoče dospevajoče preživninske obroke pa do vsakega 20. dne v mesecu za tekoči mesec na TRR prve nasprotne udeleženke. Sodišče prve stopnje je ugodilo tudi predlagateljevemu predlogu glede znižanja preživninske obveznosti za hčerko C. B., ki je bila določena v znesku 150 EUR mesečno oziroma po zadnji valorizaciji v znesku 160,81 EUR mesečno, in sicer tako, da znaša za čas od 15. 3. 2021 do 31. 3. 2021 55 EUR mesečno, za čas od 1. 4. 2021 do 30. 6. 2021 pa 50 EUR mesečno, za čas od 1. 7. 2021 dalje pa se preživninska obveznost ukine. Drugačen predlagateljev predlog je sodišče prve stopnje zavrnilo in še odločilo, da vsi udeleženci sami krijejo svoje stroške postopka.

2. Nasprotni udeleženki sta zoper takšno odločitev vložili pravočasni pritožbi, s katerima predlagata spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlagateljev predlog v celoti zavrne.

3. Prva nasprotna udeleženka uveljavlja vse zakonsko opredeljene pritožbene razloge in opozarja, da se je glede upoštevanja prihodkov, ki jih prva nasprotna udeleženka prejme s strani študentskega servisa zaradi opravljanja študentskega dela, opredelilo pritožbeno sodišče že v svoji prejšnji odločbi IV Cp 352/2019 z dne 27. 2. 2019. Z izpodbijanim sklepom se v nasprotju s siceršnjo sodno prakso od prve nasprotne udeleženke pričakuje, da bo z opravljanjem študentskega dela v znatni meri dejansko razbremenjevala svojega roditelja njegove preživninske obveznosti. Pri tem sodišče spregleda, da se opravljanje študentskega dela vsaj v določeni meri odraža tudi pri študijskem uspehu nasprotne udeleženke oziroma vpliva na izpolnjevanje njenih študijskih obveznosti, saj čas, ki bi ga lahko porabila za učenje, porabi za opravljanje dodatnega dela. Po izpodbijani odločitvi mora nasprotna udeleženka s svojimi prihodki od študentskega dela kriti svoje osnovne potrebe in ne le nadstandardnih. Opozarja še, da je nasprotna udeleženka zaradi svoje pridnosti in vestnosti, kar je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, postavljena v slabši položaj kot pa, če študentskega dela ne bi opravljala. Delo je v navedenem obsegu opravljala zato, ker s strani predlagatelja ni prejemala tekočih preživninskih obrokov in jih je morala uveljavljati v več izvršilnih postopkih. Razlogi izpodbijanega sklepa so v nasprotju z razlogi iz prej omenjene sodbe Višjega sodišča v Ljubljani. Izpostavlja še, da je preživljanje otrok primarna obveznost staršev in ima prednost pred preživljanjem nezaposljivega zakonca. Glede na to, da je sodišče preživnino za sestro C. B. ukinilo, bi moralo to upoštevati pri določitvi preživnine zanjo in jo v enakem delu povečati.

4. Druga nasprotna udeleženka je prav tako vložila pritožbo iz vseh zakonsko opredeljenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlagateljev predlog v celoti zavrne, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Ne strinja se z zaključkom sodišča prve stopnje, da je šlo v šolskem letu 2021/2022 za opustitev šolanja, ki ni bila povezana z objektivnimi razlogi. Pojasnila je, da v prvem polletju ni mogla opraviti prakse, ker je bila hčerka še premajhna in je bilo zato dogovorjeno, da jo bo opravila v drugem polletju, potem pa ni več živela s partnerjem, ki ji je pred tem pomagal pri skrbi za hčerko. Ob rojstvu otroka je bila še mladoletna in je to zanjo predstavljalo ogromen stres, nato pa se je še razšla s partnerjem. Tej okoliščini bi moralo sodišče prve stopnje pripisati večjo težo in jo primerno upoštevati. Napačno je svojo presojo gradilo tudi na uspešnosti predhodnega šolanja in na dejstvu, da ni ponavljala tretjega letnika v naslednjem letu. Meni, da je v šolskem letu 2021/2022 podan objektivni razlog za upravičen zastoj šolanja, najmanj kar je, pa to velja za prvo polletje. Ne strinja se tudi s stališčem, da nezaposljivost zakonca predstavlja primerljiv položaj, kot ga imajo mladoletni otroci preživninskega zavezanca, saj je preživljanje otrok primarna obveznost staršev. Pri določanju višine preživnine sodišče ne bi smelo upoštevati starševskega dodatka, saj je bil ta namenjen pokrivanju potreb njene hčerke D. 5. Pritožba prve nasprotne udeleženke je delno utemeljena, pritožba druge nasprotne udeleženke pa ni utemeljena.

_Glede predlagateljeve preživninske obveznosti do prve nasprotne udeleženke_

6. Po določilu 189. člena Družinskega zakonika (DZ)1 se preživnina določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Sodna določitev zneska mesečne preživnine je rezultat najdenja ustreznega ravnovesja med pravnorelevantnimi okoliščinami iz navedenega določila. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje zaključilo, da so se dejanske okoliščine, na podlagi katerih je bila nazadnje določena preživninska obveznost predlagatelja do svojih mladoletnih hčera, bistveno spremenile, kar terja njeno ponovno določitev. Ugotovilo je, da je prišlo do spremenjenih okoliščin tako na predlagateljevi strani kot tudi na strani druge preživninske zavezanke, matere nasprotnih udeleženk. Zaključilo je, da je treba na strani predlagatelja upoštevati dejstvo invalidnosti njegove žene in njeno dolgoletno nezaposljivost, ki je pripeljala do tega, da je sedaj tudi predlagatelj od 1. 1. 2021 upravičenec do denarne socialne pomoči, pri materi nasprotnih udeleženk pa je treba upoštevati povišane prejemke iz naslova črpanja pravic iz javnih sredstev za čas do 31. 8. 2022. Prvostopenjsko sodišče je pri tem poudarilo, da so vsi udeleženci več ali manj, nekateri v celoti, odvisni od socialnih transferjev v različnih oblikah, zato ni mogoče, da bi se te prejemke, predvsem pri ugotavljanju preživninske obveznosti za nazaj, obšlo pri ugotavljanju preživninske zmožnosti preživninskih zavezancev oziroma lastnih prejemkov preživninskih upravičencev.2

7. Zaključek sodišča prve stopnje o spremenjenih okoliščinah glede zmožnosti preživninskih zavezancev za preživljanje prve nasprotne udeleženke v pritožbenem postopku ni več sporen. Sporen pa je njegov zaključek, da je treba med spremenjene okoliščine štelo tudi dejstvo, da so se prihodki prve nasprotne udeleženke iz študentskega dela in državna štipendija, ki jo prejema, povečali. Povečali so se do te mere, da sedaj znašajo celo več kot so njene ugotovljene potrebe. Pri ponovni ugotovitvi preživninske obveznosti preživninskih zavezancev je tako sporno, ali in v kolikšni meri upoštevati lastne prejemke preživninskega zavezanca pri določitvi preživnine. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da znašajo mesečne potrebe prve nasprotne udeleženke, ki je bila v spornem obdobju absolventka dodiplomskega študija in študentka magistrskega študija, 600,00 EUR mesečno, kar med udeležencema ni sporno.

8. Pritrditi je treba pritožbi nasprotne udeleženke, da je preživljanje polnoletnega otroka, ki je vpisan v visokošolski študij in se redno šola, ni zaposlen ter ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, primarna obveznost njegovih staršev. Da je tako, izhaja iz določbe tretjega odstavka 183. člena DZ. Stališče sodne prakse pa je, da morajo starši storiti vse, kar je od njih mogoče razumno pričakovati, da polnoletnemu otroku omogočijo pridobiti tako izobrazbo, ki bo skladna z otrokovo nadarjenostjo in z njegovimi umskimi in telesnimi sposobnostmi.3 Predvsem pri socialno šibkih, delovno ali omejeno delovno nezmožnih starših se postavi vprašanje, kolikšen prispevek za izobraževanje njihovih otrok po polnoletnosti je od njih še mogoče razumno pričakovati, ne da bi bilo z njim ogroženo njihovo preživljanje ali preživljanje oseb, do katerih imajo prav tako preživninsko obveznost. Če materialni položaj preživninskih zavezancev tem ne omogoča zagotavljanja zadostnih sredstev za šolanje svojih otrok, so ti upravičeni do pravic iz javnih sredstev, ki se izplačujejo in proračuna države ali lokalne skupnosti. V takšnih primerih mora torej država prevzeti obveznost zagotavljanja (dodatnih) sredstev državljanom za pridobitev ustrezne izobrazbe, kot to določa Ustava R Slovenije (tretji odstavek 57. člena).

9. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je materialni položaj preživninskih zavezancev v tem postopku šibak in da sta oba upravičenca do pravic iz javnih sredstev, in sicer mati prve nasprotne udeleženke v celoti, predlagatelj pa ob dohodku iz naslova redne zaposlitve. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je imela mati prve nasprotne udeleženke v letu 2021 prejemke v povprečnem znesku 1.027,90 EUR, v letu 2022 do meseca avgusta v znesku 1.215,00 EUR in od 1. 9. 2022 dalje v povprečnem znesku 800,00 EUR. Predlagatelj pa je imel v letu 2021 skupaj z osebnim dohodkom in denarno socialno pomočjo približno 1.100,00 EUR mesečnih prejemkov, v letu 2022 pa 1.280,00 EUR mesečnih prejemkov. Tako sta imela do konca meseca junija 2021 primerljive denarne prejemke in vsak še dodatno preživninsko obveznost do hčerke C. B. V obdobju od predlagateljeve vložitve predloga na znižanje preživnine pa je potrebno upoštevati tudi nezmožnost zaposlitve njegove žene zaradi telesne okvare, živčno-mišičnega obolenja, zaradi česar ima priznan status invalida in status nezaposljive osebe, kar pomeni da na predlagatelja pade tudi breme njenega preživljanja. Tudi mati nasprotne udeleženke ima položaj invalida in ni zaposljiva. Hkrati je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da ni nobenih okoliščin, ki bi predlagatelju onemogočale dodatno delo. Možnost dodatnega dela in zaslužka je torej okoliščina, ki izkazuje nekoliko višjo preživninsko zmožnost predlagatelja od matere prve nasprotne udeleženke.

10. Zaradi materialnega položaja staršev je prva nasprotna udeleženka upravičenka do državne štipendije4, s katero krije del svojih preživninskih in študijskih potreb5, poleg preživnine, ki jo prejema od predlagatelja (150 EUR)6 in matere (40 EUR). Tako pridobljena sredstva ne zadostujejo za kritje njenih življenjskih in študijskih potreb, zato jih dopolnjuje s študentskim delom. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v obdobju od meseca marca 2021 do decembra 2021 zaslužila povprečno 411 EUR mesečno, v letu 2022 421 EUR mesečno in januarja 2023 415 EUR mesečno. Seštevek navedenih prejemkov je tako višji od ugotovljenega zneska stroškov njenih potreb.

11. Pritožbeno sodišče je seznanjeno z ustaljenim stališčem sodne prakse, da je namen preživnine polnoletnemu otroku, ki se redno šola v tem, da se mu omogoči šolanje, torej, da se lahko posveti šolanju in ga uspešno konča in da bi v primeru, če bi od njega zahtevali, da ob rednem šolanju še dela in se s tem (vsaj delno) sam preživlja (zato, da bi se zmanjšala preživninska obveznost staršev), to izničilo namen preživnine.7 Navedeno abstraktno stališče je bilo v nadaljnji sodni praksi večkrat relativizirano na podlagi ugotovljenih okoliščin, ki dopuščajo vsaj delno upoštevanje tudi študentskega oziroma dijaškega dela.8 Nedvomno je šibko materialno stanje oziroma nizka zmožnost za preživljanje preživninskih zavezancev okoliščina, ki dopušča tudi upoštevanje študentskega dela, torej ne z namenom razbremenitve preživninske obveznosti, ampak zato ker teh stroškov v celoti sami ne zmorejo in bi bilo ogroženo njihovo preživljanje in preživljanje njihovih družinskih članov, ob dodatni okoliščini, kot je v obravnavanem primeru, ko so prejemki preživninskega upravičenca iz študentskega dela, ki ga zmore, ne da bi zato trpele študijske obveznosti, tako visoki, da skupaj z ostalimi prejemki presegajo znesek ugotovljenih potreb. Sodišče prve stopnje je zato v obravnavani zadevi pravilno upoštevalo tudi študentsko delo prve nasprotne udeleženke.

12. Pri določitvi preživninskega bremena predlagatelju je tako bistveno vprašanje, koliko lahko glede na ugotovljene okoliščine prispeva za preživljanje prve nasprotne udeleženke. Po mnenju pritožbenega sodišča in glede na predlagateljevo zmožnost pridobitve dodatnega zaslužka, poleg tistega iz rednega delovnega razmerja, lahko za čas, ko je imel preživninsko obveznost tudi do hčerke C. B. (do 30. 6. 2021) za preživljanje prve nasprotne udeleženke prispeva po 100,00 EUR mesečno, za čas po tem, ko je bila preživninska obveznost za hčerko C. B. ukinjena, prejemki matere prve nasprotne udeleženke pa znižani, pa po 130,00 EUR mesečno. Takšen zaključek je narekoval delno ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa tako, kot to izhaja iz izreka te odločbe (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1)9. V preostalem delu pa je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

_Glede preživninske obveznosti predlagatelja do druge nasprotne udeleženke_

13. Druga nasprotna udeleženka v pritožbi neutemeljeno očita prvostopenjskemu sodišču, da je nepravilno upoštevalo nezaposljivost predlagateljeve žene kot spremenjeno okoliščino, ki dopušča poseg v pravnomočno določeno preživnino. Kot je bilo navedeno, je sodišče prve stopnje zaključilo, da je predlagatelj izkazal, da je ženina dolgotrajna nezaposlenost posledica telesne okvare, konkretno živčno-mišičnega obolenja in da ji je priznan status invalida in status nezaposljive osebe. Breme njenega preživljanja tako pade nanj, kar pomeni, da se je njegova preživninska zmožnost zmanjšala.

14. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek naslovljen na sodišče, da je pri določanju višine preživnine napačno upoštevalo starševski dodatek, saj naj bi bil ta namenjen pokrivanju potreb hčerke preživninske upravičenke. Takšno stališče je napačno, saj starševski dodatek predstavlja denarno pomoč staršem, ki negujejo in varujejo otroka, kadar po njegovem rojstvu niso upravičeni do nadomestila (prvi odstavek 63. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih).

15. Neutemeljena pa je tudi pritožba druge nasprotne udeleženke zoper zaključek sodišča prve stopnje, da po dopolnjenem 18. letu ni več izpolnjevala pogoja rednega šolanja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se druga nasprotna udeleženka ne šola več in je od 5. 10. 2022 tudi prijavljena na zavodu za zaposlovanje. Šolanje pa je opustila že leto prej, čeprav je bila v šolskem letu 2021/2022 vpisana v srednjo šolo, saj v tem času ni opravila nobene šolske obveznosti. Glede prvega polletja je navajala, da obveznosti ni opravljala, ker je bila njena hčerka še premajhna, v drugem polletju pa zato ker ni več živela s partnerjem, ki naj bi ji pomagal pri skrbi za hčerko. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da pogoja rednega šolanja zgolj z okoliščino, da je bila v šolo vpisana, ni izpolnjevala. V sodni praksi je utrjeno stališče, da pravnega standarda rednega šolanja ni mogoče enačiti zgolj s formalnim statusom rednega dijaka ali študenta. Redno šolanje predstavlja predvsem redno izpolnjevanje šolskih ali študijskih obveznosti.10 Druga nasprotna udeleženka pa ni zatrjevala niti, da bi poskusila z izpolnjevanjem šolskih obveznosti. Njena pritožba je zato neutemeljena in jo je bilo treba zavrniti in v delu, ki se nanaša nanjo, potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

16. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi drugega odstavka 55. člena ZNP-1. Uspeh prve nasprotne udeleženke v pritožbenem postopku je bil delen, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da sama krije svoj strošek pritožbe. Enako velja glede druge nasprotne udeleženke, ki s svojo pritožbo ni uspela.

1 Uradni list RS, št. 15/17. 2 Točka 41 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 3 Sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 236/2003. 4 Državna štipendija je namenjena dijakom in študentom, ki se izobražujejo in izhajajo iz socialno šibkejših družin (15. člen Zakona o štipendiranju, ZŠtip-1, člen 15). 5 Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v letu 2021 prejela štipendijo v povprečnem znesku 227,32 EUR, v letu 2022 v znesku 275,54 EUR in v januarju 2023 v znesku 342,67 EUR. 6 Prva nasprotna udeleženka je zatrjevala, da jo mora prisilno izterjevati. 7 Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 174/2007. 8 Prim. odločbi Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 4022/2010 in IV Cp 528/2022, pa tudi odločbo, na katero se sklicuje nasprotna udeleženka v pritožbi in je bila izdana v sporu med udeleženci tega postopka IV Cp 352/2019. 9 Za 17 dni meseca marca znaša njegova preživninska obveznost 55 EUR. 10 Sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 150/97.