Jedro

Tožnica ni pretrpela pravno priznane škode, saj razveza zakonske zveze, odselitev od tožnice in tudi izključna skrb tožnice za otroke ne pomeni kršitve kakšne njene osebnostne pravice, kar bi v danem primeru edino lahko prišlo v poštev, pa tudi strah za prihodnost ne pomeni pravno priznane škode. Tožnica res lahko trpi duševne bolečine, vendar pa jih mora, da bi te duševne bolečine predstavljale pravno priznano škodo, trpeti iz enega od taksativno naštetih razlogov v prvem odstavku 179. člena OZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem zavrnilnem delu in v izreku o stroških pravdnega postopka (točka I in III) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim delom sodbe je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 1,000.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila, tožnici pa je naložilo, da povrne tožencu njegove pravdne stroške v znesku

279.840,00 SIT (točka I in III sodbe).

Zoper takšno odločitev sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje tožnik. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga razveljavitev sodbe v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje, pomembno za to pravdno zadevo, tudi pravilno uporabilo materialno pravo, svojo odločitev je skrbno obrazložilo, zato pritožbeno sodišče v celoti povzema pravilne razloge sodišča prve stopnje, glede na izrecna pritožbena izvajanja pa še dodaja: Pritožbeni očitek, da bi moral biti sodnik izločen, ni utemeljen. O izločitvi razpravljajočega sodnika je že odločal predsednik Okrožnega sodišča na Ptuju in je zahtevo pooblaščenca zavrnil ter svojo odločitev tudi izčrpno obrazložil, pritožbeno sodišče pa se s takšno pravilno odločitvijo predsednika okrožnega sodišča tudi strinja in jo povzema, pritožba pa izrecno tega sklepa ne izpodbija.

Ni utemeljena pritožbena graja, da je sodišče prve stopnje kot pravni temelj vzelo "obljubo trajne zvestobe in varnosti", medtem ko tožnica trdi, da je pravni temelj v tem, da mora sama vršiti roditeljsko pravico, tudi namesto toženca in je zato pri njej prišlo do duševnih bolečin zaradi kršitve osebnostnih pravic in strahu za prihodnost ter preobremenitve zaradi skrbi za dvoje majhnih otrok.

Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da v danem primeru tožnica ni pretrpela pravno priznane škode. Na podlagi določila prvega odstavka 179. člena Obligacijskega zakonika - OZ predstavljajo priznano nematerialno škodo - telesne bolečine, - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti, okrnitve svobode ali osebnostne pravice in smrti bližnjega, - strah.

Tako se izkaže za pravilnega zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica ni pretrpela pravno priznane škode, saj razveza zakonske zveze, odselitev od tožnice in tudi izključna skrb tožnice za otroke ne pomeni kršitve kakšne njene osebnostne pravice, kar bi v danem primeru edino lahko prišlo v poštev, pa tudi strah za prihodnost ne pomeni pravno priznane škode. Tožnica res lahko trpi duševne bolečine, vendar pa jih mora, da bi te duševne bolečine predstavljale pravno priznano škodo, trpeti iz enega od taksativno naštetih razlogov v prvem odstavku 179. člena OZ.

Pooblaščenec tožnice priznava, da je dobil kopijo pripravljalne vloge tožene stranke, ki jo je ta poslala po faksu, ne pa tudi njenega originala. Takšna vloga je v skladu z določilom drugega odstavka 105. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, zato se pritožbena izvajanja, da zaradi takega ravnanja sodišča tožnica ni imela možnosti sodelovati v postopku, izkažejo za neutemeljena.

Zmotno je tudi stališče pritožnice, da ZPP ne priznava fax vlog (drugi odstavek 105. člena), zato tudi pritožba v delu, ko se zavzema za nepriznavanje fax vlog po Odvetniški tarifi - OT, ni utemeljena.

Sodišče je tudi pravilno priznalo stroške za substituta, saj ima pooblaščenec toženca sedež v M. S., zato je sodelovanje substituta na obravnavi na P. cenejše, kot bi bil prihod odvetnika.

Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek

350. člena ZPP), zato je na podlagi določila 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 154. in prvem odstavku

165. člena ZPP.