Jedro

V skladu z določbo 83. člena KZ-1 (sodna rehabilitacija) sme sodišče na prošnjo obsojenca odločiti, da se obsodba izbriše iz kazenske evidence in da obsojenec velja za neobsojenega, če je potekla polovica z zakonom določenega roka, po poteku katerega se obsodba izbriše, če obsojenec v tem času ni storil novega kaznivega dejanja. Pri odločanju o izbrisu upošteva sodišče vedenje obsojenca po prestani kazni, naravo kaznivega dejanja in druge okoliščine, pomembne za izbris obsodbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se prošnji obsojenega A.A. za sodno rehabilitacijo, vloženi po pooblaščenem odvetniku 3. 12. 2021 ugodi in se dovoli predčasen izbris iz kazenske evidence obsodbe po sodbi Županijskega sodišča v A. z dne 11. 2. 2008, opr. št. K-29/06, v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške z dne 12. 4. 2011, opr. št. Kž-863/08, ki je postala pravnomočna 12. 4. 2011 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Celju z dne 25. 2. 2014, opr. št. IKZ-t 3/2014, ki je postal pravnomočen 8. 3. 2014.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je izvenobravnavna sodnica Okrožnega sodišča v Celju na podlagi petega odstavka 511. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) kot neutemeljeno zavrnila prošnjo obsojenega A.A. za sodno rehabilitacijo, vloženo po pooblaščencu 3. 12. 2021. 2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil obsojenčev pooblaščenec. Uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 3., 8. in 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP in drugega odstavka 371. člena ZKP, kršitve kazenskega zakona iz 4. in 5. točke 372. člena ZKP ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi obsojenčevi prošnji za sodno rehabilitacijo tako, da se sodba Županijskega sodišča v A. z dne 11. 2. 2008, opr. št. K-29/06, v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške z dne 12. 4. 2011, opr. št. Kž-863/08, ki je postala pravnomočna 12.4.2011, izbriše iz kazenske evidence in ne le, da se sklep razveljavi ter zadeva vrne izvenobravnavni sodnici v novo odločitev.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po proučitvi izpodbijanega sklepa v smislu pritožbenih navedb, sodišče druge stopnje ugotavlja, da gre pritrditi pritožniku, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o obsojenčevem predlogu zmotno ugotovilo dejansko stanje.

5. Pogoje za sodno rehabilitacijo predpisuje 83. člen Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi z določbami 82. člena KZ-1. Slednja urejajo zakonsko rehabilitacijo in izbris obsodbe, t. j. izbris obsodbe iz kazenske evidence in prenehanje vseh njenih pravnih posledic, ko obsojenec velja za neobsojenega po poteku določenega časovnega obdobja od dneva, ko je bila kazen izvršena, zastarana ali odpuščena, če obsojenec v tem času ne stori novega kaznivega dejanja. Rok za zakonsko rehabilitacijo v obsojenčevem primeru, ko mu je bila po pravnomočni sodbi hrvaškega sodišča izrečena enotna kazen štirih let zapora, po 5. točki četrtega odstavka 82. člena KZ-1 znaša osem let od izvršitve kazni. Kazen zoper obsojenca je bila izvršena 23. 11. 2015, ko se mu je iztekel pogojni odpust s prestajanja kazni v Zavodu za prestajanje kazni zapora na Dobu (v nadaljevanju ZPKZ Dob), kar pomeni, da nastopi osemletni rok za zakonsko rehabilitacijo 23. 11. 2023. V skladu z določbo 83. člena KZ-1 (sodna rehabilitacija) pa sme sodišče na prošnjo obsojenca odločiti, da se obsodba izbriše iz kazenske evidence in da obsojenec velja za neobsojenega, če je potekla polovica z zakonom določenega roka, po poteku katerega se obsodba izbriše, če obsojenec v tem času ni storil novega kaznivega dejanja. Pri odločanju o izbrisu upošteva sodišče vedenje obsojenca po prestani kazni, naravo kaznivega dejanja in druge okoliščine, pomembne za izbris obsodbe.

6. V skladu z določbo tretjega odstavka 511. člena ZKP je izvenobravnavna sodnica preizkusila, ali je pretekel čas, ki ga zahteva zakon in ko je ugotovila, da je polovica z zakonom določenega osemletnega roka potekla že 23. 11. 2019, je opravila poizvedbe ter zbrala dokaze o okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Pri tem ni ugodila zahtevi obsojenčevega pooblaščenca za razpis naroka in zaslišanje obsojenca ter na ta način okrnila kontradiktornost postopka, saj kot pravilno opozarja pritožnik ni na ta način razjasnila obsojenčevih navedb glede zaposlitve, za katere po drugi strani v izpodbijanem sklepu navaja, da niso z ničemer izkazane. Je pa na podlagi zbrane dokumentacije in sicer: potrdila iz kazenske evidence, izpisa iz evidence prekrškov, izpisa iz registra Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije, podatkov Policijske postaje A., poročila Centra za socialno delo B., Enote C. ter odgovora ZPKZ Dob izvenobravnavna sodnica ugotovila, da obsojeni doslej ni bil obsojen zaradi storitve novega kaznivega dejanja niti mu ni bila izrečena sankcija zaradi prekrška, prav tako se ni nahajal oziroma se ne nahaja v drugem kazenskem postopku, je lastnik družbe D., d. o. o., ki se ukvarja s poslovnim svetovanjem, drugih prihodkov razen pokojnine iz ZDA v znesku 940 dolarjev nima. Iz odgovora ZPKZ Dob je sodišče prve stopnje povzelo podatke o primernem obnašanju obsojenca tekom prestajanja kazni ter aktivnem vključevanju pri obravnavanju zavodske problematike. Ne gre spregledati, da je iz tega odgovora tudi razvidno, da je obsojeni začel oškodovani družbi obročno odplačevati dolg ter da je s to družbo sklenil dogovor, da bo celotni dolg povrnil z opravljanjem uslug po prestani kazni.

7. Že na podlagi zgoraj povzetih zbranih podatkov gre ugotoviti protispisnost negativnega mnenja okrožne državne tožilke z dne 19. 1. 2022, ko ta meni, da obsojenec ni izkazal nobene okoliščine, na podlagi katere bi se lahko utemeljeval izbris obsodbe. Iz zbranih podatkov namreč zanesljivo izhaja, da obsojenec v času po prestani kazni ni storil novega kaznivega dejanja, da je njegovo vedenje, tako med prestajanjem kazni kakor tudi po njej, vzorno, kar je dognalo tudi prvo sodišče pod točko 9 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Res je bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, ki je glede zakonskih znakov primerljivo s kaznivim dejanjem zlorabe položaja ali pravic iz 244. člena KZ, t. j. kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, pri tem pa vendarle ne gre spregledati, da je bilo kaznivo dejanje na Hrvaškem storjeno med letoma 2002 in 2004, torej je od storitve preteklo vsaj 18 let in od tedaj dalje obsojenec ni storil nobenega novega kaznivega dejanja. Med druge okoliščine, ki so lahko pomembne za izbris obsodbe, pa gre uvrstiti tudi po obsojencu izkazano pripravljenost za poplačilo dolga oškodovani družbi, ki ga je delno začel odplačevati, oškodovana družba pa je celo privolila v sklenitev dogovora za povrnitev škode, kot to izhaja iz odgovora ZPKZ Dob. Glede na vse navedeno sodišče druge stopnje ugotavlja, da obsojenčevega ravnanja po prestani kazni ne gre dojemati zgolj kot pasivnega vzdržanja od storitve novih kaznivih dejanj, pač pa da je vendarle izkazal nekaj več, torej okoliščine, iz katerih je moč sklepati, da so učinki obsodbe na njegov položaj vplivali bolj kot na položaj drugih primerljivih storilcev.

8. Glede na navedeno je sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo (tretji odstavek 402. člena ZKP) tako, da je prošnji obsojenega A. A. za sodno rehabilitacijo, vloženi po pooblaščenem odvetniku 3. 12. 2021 ugodilo in dovolilo predčasen izbris iz kazenske evidence obsodbe po sodbi Županijskega sodišča v A. z dne 11. 2. 2008, opr. št. K-29/06, v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške z dne 12. 4. 2011, opr. št. Kž-863/08, ki je postala pravnomočna 12. 4. 2011 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Celju z dne 25. 2. 2014, opr. št. IKZ-t 3/2014, ki je postal pravnomočen 8. 3. 2014 .