Jedro

Vrednost spornega predmeta v osnovni pravni zadevi je 300,00 EUR, kar ne presega zakonsko določene meje za možnost dopustitve revizije, zato je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije v tem delu zavrglo.

V preostalem delu pa je predlog zavrnilo, ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. člen ZPP.

Izrek

Predlog se glede odločitve v osnovni pravdni zadevi zavrže, sicer pa se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v osnovni zadevi odločilo, da sta toženca nerazdelno dolžna v celoti v 15 dneh izprazniti nepremičnino parc. št. 266/89 k. o. ... in jo prosto oseb in stvari vrniti in izročiti tožnici ter sta dolžna opustiti vsa nadaljnja poseganja v to nepremičnino. Odločilo je tudi, da sta toženca dolžna povrniti tožnici njene pravdne stroške s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. V pridruženi zadevi je zavrnilo tožbene zahtevke za: - ugotovitev, da sta prvi tožnik in druga tožnica solastnika vsak do ½ nepremičnine na parc. št. 266/89 k. o. ..., in izstavitev zemljiškoknjižne listine; - ugotovitev, da je tretji tožnik lastnik do celote nepremičnine parc. št. 266/87 k. o. ..., in izstavitev zemljiškoknjižne listine; - da je četrti tožnik lastnik nepremičnine parc. št. 266/84 in parc. št. 266/93, obe k. o. ..., in izstavitev zemljiškoknjižne listine; - ugotovitev, da sta peti tožnik in osma tožnica solastnika vsak do ½ nepremičnine parc. št. 266/86 k. o. ..., in izstavitev zemljiškoknjižne listine; - ugotovitev, da je tretji tožnik lastnik zemljišča parc. št. 266/76 k. o. ..., ki po predlogu parcelacije v skladu s skico terenske meritve z dne 4. 11. 2013 predstavlja tisti del zemljišča, na katerem je tožnik zgradil objekt male hidroelektrarne s cevovodom in zajetjem stavbe št. 298 v k. o. ..., pri čemer objekt stoji na zemljišču parc. št. 266/76 k. o. ..., tako da meje potekajo v skladu z navedeno skico; ter da so toženci dolžni dovoliti tretjemu tožniku, da na svoje stroške naroči izdelavo geodetskega elaborata parcelacije parc. št. 266/76 k. o. ... v skladu z navedeno skico in gradbeno dokumentacijo v spisu, da se bo navedeno zemljišče odmerilo in vzpostavil zemljiškoknjižni kataster in evidentirala nepremičnina s svojo identifikacijsko označbo ter glede nje vzpostavila tudi zemljiška knjiga. Odločilo je, da so tožniki dolžni povrniti pravdne stroške prvem tožencu in tretji toženki, slednji s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev v osnovni zadevi in tožnikov v pridruženi zadevi zavrnilo in potrdilo sodbo in zamudno sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da pritožniki sami krijejo svoje stroške postopka.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje so vložili toženci v osnovni zadevi in tožniki v pridruženi zadevi. V predlogu predlagajo dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnem pravnem vprašanju: „Ali lahko upravičencu na podlagi dokončne in pravnomočne denacionalizacijske odločbe, ki je nična, veljavno nastane lastninska pravica?“ Navajajo, da so bili dejansko razlaščeni v (upravnem) postopku denacionalizacije, za katerega niso vedeli in v njem niso imeli možnosti sodelovati. Pravni interes po ponovni pridobitvi nacionaliziranega premoženja, ki je bil že odplačno prodan in v celoti odsvojen, ne more biti višji od posega v že pridobljeno lastninsko pravico poštenega pridobitelja. V naravi pri spornih nepremičninah ne gre za kmetijska zemljišča oziroma za pašnike in travnike. Ni res, da so na zemljiščih postavljeni leseni pomožni objekti, ampak delno zidani in delno leseni objekti v smislu 2. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Po 32. členu Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) se zazidanih zemljišč ne vrača. Predlagatelji so sodni spor izgubili, ker naj bi tožnica v osnovni zadevi in toženci v pridruženi zadevi v denacionalizacijskem postopku na podlagi dopolnilne odločbe o denacionalizaciji Upravne enote Tržič z dne 1. 9. 1999 in delne odločbe o denacionalizaciji Upravne enote Tržič z dne 14. 3. 2000 pridobili novo originarno (so)lastninsko pravico. Ti upravni odločbi sta dejansko neizvršljivi, saj sporne nepremičnine predstavljajo funkcionalna zemljišča drugim nepremičninam in so kot taka izven pravnega prometa. Zato glede na 3. točko prvega odstavka 19. člena ZDen tožnica v osnovni zadevi ne more zahtevati vrnitve funkcionalnih zemljišč v posest s sodno odločbo. Denacionalizacijske odločbe so nične. Ker gre za izjemno situacijo steka pogojev za obstoj dveh lastninskih pravic različnih imetnikov na isti stvari, bi sodišči morali ugotavljati, ali obstojijo pogoji za obe lastninski pravici, ne pa da se z obstojem lastninske pravice predlagateljev ni ukvarjalo in je avtomatično dalo prednost lastninski pravici tožencev v pridruženi zadevi in tožnice v osnovni zadevi, ker je ta kasnejša po času nastanka. Kršeno je bilo temeljno načelo ZDen, da se s popravo krivic, ne sme povzročati novih krivic. Tožniki v pridruženi zadevi so s Skladom stavbnih zemljišč Občine Tržič v novembru 1989 podpisali pogodbe o neposredni oddaji stavbnega zemljišča, na podlagi katerih so plačali odškodnino. S pisnim samoupravnim sporazumom so takratni udeleženci prenašali pravico uporabe in razpolagali z nepremičnino. Do zemljiškoknjižne izvedbe, ki je bila določena v sporazumu, pa nikoli ni prišlo. Sporne nepremičnine so bile v obdobju od leta 1989 do pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe v družbeni lastnini, s pravnim poslom pa so bile odplačno prenesene na tožnike v pridruženi zadevi. Gre za izjemno situacijo, ko gre za stek pogojev za obstoj dveh lastninskih pravic različnih imetnikov na isti stvari. Sklicuje se na sodbi Vrhovnega sodišča II Ips 320/2003 z dne 30. 9. 2004 in II Ips 260/2000 z dne 23. 11. 2000. 4. Predlog glede odločitve v osnovni pravdni zadevi ni dovoljen, sicer pa ni utemeljen.

5. Po četrtem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče revizije ne more dopustiti, če zakon določa, da revizije ni ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000,00 EUR. Vrednost spornega predmeta v osnovni pravdni zadevi je 300,00 EUR, kar ne presega zakonsko določene meje za možnost dopustitve revizije, zato je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije v tem delu zavrglo.

6. Glede predloga, ki se nanaša na odločitev v pridruženi pravdni zadevi, pa je Vrhovno sodišče ugotovilo, da glede vprašanja, izpostavljenega v predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP. Zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (367. c člen ZPP) in s tem tudi predlog za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP).

(1) V nadaljevanju bo za to pravno zadevo uporabljen izraz osnovna zadeva.

(2) V nadaljevanju bo za to pravno zadevo uporabljen izraz pridružena zadeva.