Jedro

Ker je ob smiselni uporabi prvega odstavka 89. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), na katerem temelji izpodbijana odločitev v zvezi z vrnitvijo v prejšnje stanje, sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje v predmetnem postopku dopusten le v primeru zamude roka za pritožbo, je potrditi tudi nadaljnji zaključek izpodbijanega sklepa, da je bil storilčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamudo roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja nedopusten.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo predlog storilca za vrnitev v prejšnje stanje in predlog storilca za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter mu naložilo v plačilo sodno takso v znesku 30,00 EUR v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa.

2. Zoper sklep se pritožuje storilec zaradi napačne uporabe materialnega prava po 2. točki 154. člena Zakona o prekršku (ZP-1) in predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni in se vrnitev v prejšnje stanje dovoli.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ker je ob smiselni uporabi prvega odstavka 89. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), na katerem temelji izpodbijana odločitev v zvezi z vrnitvijo v prejšnje stanje, sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje v predmetnem postopku dopusten le v primeru zamude roka za pritožbo, je potrditi tudi nadaljnji zaključek izpodbijanega sklepa, da je bil storilčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamudo roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja nedopusten. Vsled temu se pritožba neutemeljeno zavzema, da bi sodišče moralo storilčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje vsebinsko obravnavati, saj se utemeljenost nedopustnega predloga ne sme presojati. Zato posledično v predmetnem pritožbenem postopku tudi niso upoštevne trditve, da je storilec v vmesnem času pridobil licenco za vožnjo tovornjaka ter redno službo, kar mu bo omogočilo možnost zaslužka in preživljanja.

5. Ugotovitev izpodbijanega sklepa, da je storilec v sklepu EPVD 1192/2021 z dne 3. 12. 2021 bil izrecno poučen o roku za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter da je zamudil rok za vložitev navedenega predloga, pritožbeno ni izpodbijana. Vsled take ugotovitve pa je potrditi tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju navedenega storilčevega predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja kot prepoznega.

6. Iz teh razlogov je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje v skladu s tretjim odstavkom člena 163 ZP-1 potrditi v odsotnosti kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi uradoma (člen 159 ZP-1), saj je pritožba storilca neutemeljena.

7. Ker storilec ni uspel s pritožbo, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka člena 147 ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jo je dolžan storilec plačati v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, sicer se izterja prisilno.