Jedro

V predmetnem sporu, v katerem tožnica kot upnica na podlagi petega odstavka 168. člena ZIZ zahteva vknjižbo lastninske pravice na prvo toženko kot dolžnico, imata dejanska lastnica nepremičnine (prva toženka) in njen zemljiškoknjižni lastnik (drugi toženec) položaj nujnih sospornikov. Sosporniki, ki so nerazdelno odgovorni glede glavne stvari, so nerazdelno odgovorni tudi za stroške, prisojene nasprotni stranki.

Ker po sklenitvi prodajne pogodbe ni uredil zemljiškoknjižnega stanja, kljub temu da ga je tožnica zaradi dolga prve toženke k temu pozvala, je drugi toženec sam zakrivil, da mora sodelovati v tem pravdnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se zamudna sodba v izpodbijanem delu (III. točka izreka) potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo ugotovilo, da je prva toženka izključna lastnica nepremičnin z ID znakoma del stavbe 0000-423-45 in del stavbe 0000-423-44, ter da se pri navedenih nepremičninah vknjiži lastninska pravica v njeno korist (I. in II. tč. izreka). Tožencema je naložilo solidarno povračilo pravdnih stroškov tožnici (III. tč. izreka).

2.Drugi toženec vlaga laično pritožbo zoper stroškovno odločitev. Predlaga spremembo na način, da pravdne stroške krije le prva toženka. Trdi, da sam ni povzročil pravdnih stroškov. Za stroške vknjižbe v zemljiško knjigo je bila po prodajni pogodbi odgovorna prva toženka. Pritožnik ji vknjižbe ni oteževal. Tožnica je vedela, kdo je dejanski lastnik stanovanja, in bi lahko pripravila ustrezno listino, ki bi jo pritožnik podpisal.

3.Niti tožnica niti prva toženka na pritožbo nista odgovorili.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V predmetnem sporu, v katerem tožnica kot upnica na podlagi petega odstavka 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju1 zahteva vknjižbo lastninske pravice na prvo toženko kot dolžnico, imata dejanska lastnica nepremičnine (prva toženka) in njen zemljiškoknjižni lastnik (drugi toženec) položaj nujnih sospornikov. Sosporniki, ki so nerazdelno odgovorni glede glavne stvari, so nerazdelno odgovorni tudi za stroške, prisojene nasprotni stranki (tretji odstavek 161. člena Zakona o pravdnem postopku2).3 Odločitev sodišča prve stopnje je zato pravilna. Pritožbeni ugovori o odgovornosti za nastanek pravdnih stroškov niso pravno pomembni. Ne gre namreč za dejanja, ki bi jih bilo mogoče uvrstiti v okvir
04etrtega odstavka 161. člena ZPP. Ker po sklenitvi prodajne pogodbe ni uredil zemljiškoknjižnega stanja, kljub temu da ga je tožnica zaradi dolga prve toženke k temu pozvala, je drugi toženec sam zakrivil, da mora sodelovati v tem pravdnem postopku.4 To, da je bilo s prodajno pogodbo dogovorjeno, da stroške vknjižbe krije prva toženka, ne pomeni, da drugi toženec za ureditev zemljiškoknjižnega stanja ni mogel poskrbeti sam.

6.Ker niso podani niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in zamudno sodbo v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------

11 Ur. l. RS, 1t. 51/98 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZIZ.

22 Ur. l. RS, 1t. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP.

33 Prim. VSL sklep I Cp 1394/2010 z dne 6. 7. 2010.

44 Prim. VSL sklep I Cp 2573/2011 z dne 18. 4. 2012.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 168, 168/5 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 161, 161/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.