Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sklep II Cp 101/2024

ECLI:SI:VSLJ:2024:II.CP.101.2024 Civilni oddelek

prekinitev nepravdnega postopka pogoji za prekinitev postopka spor o lastništvu sporno pravno razmerje pravno vprašanje določitev pripadajočega zemljišča k stavbi napotitev na pravdo
Višje sodišče v Ljubljani
14. februar 2024

Povzetek

Sodišče je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, ki je prekinilo nepravdni postopek in napotilo udeležence na pravdo zaradi ugotovitve pripadajočega zemljišča k stavbi. Pritožba nasprotnih udeležencev, ki so trdili, da je sporna parcela v lasti solastnikov stavbe, ni bila utemeljena, saj ZVEtL-1 ne izključuje možnosti ugotovitve pripadajočega zemljišča v pravdnem postopku, kar je sodišče pravilno presodilo.
  • Ugotovitev pripadajočega zemljišča v pravdnem postopkuAli ZVEtL-1 izključuje možnost ugotovitve pripadajočega zemljišča v pravdnem postopku?
  • Pravilnost napotitve na pravdoAli je sodišče pravilno napotilo udeležence na pravdo glede spora o lastništvu parcele?
  • Razmejitev med nepravdnim in pravdnim postopkomKakšna je razmejitev med nepravdnim in pravdnim postopkom v kontekstu ugotavljanja pripadajočega zemljišča?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ker ZVEtL-1 kot specialni zakon ne izključuje možnosti za ugotovitev pripadajočega zemljišča v pravdnem postopku, predmet presoje pa bo sporno razmerje v zvezi z lastništvom parcele kot predhodno vprašanje v postopku delitve solastne nepremičnine, je odločitev sodišča o napotitvi udeležencev na pravdo po določilu 155. člena ZNP-1 pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo nepravdni postopek in nasprotne udeležence napotilo na pravdo zaradi ugotovitve, da nepremičnina ID znak parcela 005 predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi na naslovu A., ki stoji na nepremičnini ID znak parcela 004. Odločilo je, da morajo tožbo vložiti v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa, sicer bo nepravdni postopek nadaljevalo ne glede na zahtevek, glede katerega je bil izdan sklep o napotitvi na pravdo.

2. Zoper sklep vlagajo pritožbo nasprotni udeleženci. Vztrajajo, da sporna parcela predstavlja pripadajoče zemljišče k stanovanjski hiši na A., zato je v lasti solastnikov stavbe. Opozarjajo, da se vprašanje pripadajočega zemljišča rešuje v nepravdnem postopku po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1), zato je izpodbijani sklep zmoten, ker so bili udeleženci napoteni na napačen postopek.

3. Na pritožbo sta odgovorila predlagatelja in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Med udeleženci postopka obstaja spor o lastništvu predmeta delitve, saj nasprotni udeleženci zatrjujejo, da predstavlja pripadajoče zemljišče stavbe na A., v solasti prve nasprotne udeleženke in B. B. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo določilo tretjega odstavka 155. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in udeležence napotilo na pravdo po 9. členu tega zakona. ZNP-1 namreč za ta primer izrecno predvideva pravdni postopek, čeprav se vprašanje pripadajočega zemljišča praviloma rešuje v nepravdnem postopku po določbah ZVEtL-1. 6. Razmejitev med nepravdnim in pravdnim postopkom je v grobem taka, da se v nepravdnem postopku rešujejo predvsem nesporna, v pravdnem pa sporna vprašanja. Namen postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL-1 je interventno reševanje problemov z lastništvom nepremičnin, izvirajočih iz prejšnje družbene ureditve (ko so se stvarne pravice zelo nedosledno vpisovale v zemljiško knjigo, ko se je pravica uporabe prenašala izvenknjižno in je veljalo obrnjeno načelo superficies solo cedit). Eden od razlogov, zakaj je zakonodajalec sprejel interventni ZVEtL-1, je tudi, da bi bilo sicer določene zadeve v zvezi s pripadajočimi zemljišči (nekdanjimi funkcionalnimi zemljišči) v običajnem pravdnem postopku zaradi velikega števila udeležencev bistveno težje in dolgotrajneje reševati. Vendar pa iz sodne prakse izhaja, da postopek po ZVEtL-1 ni edina, pač pa dodatna možnost varstva pravic na skupnih delih, med katere sodi tudi zemljišče1. 7. Ker ZVEtL-1 kot specialni zakon ne izključuje možnosti za ugotovitev pripadajočega zemljišča v pravdnem postopku, predmet presoje pa bo sporno razmerje v zvezi z lastništvom parcele kot predhodno vprašanje v postopku delitve solastne nepremičnine, ni mogoče pritrditi pritožnikom glede materialne nepravilnosti izpodbijanega sklepa.

8. Pritožba ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom ZNP-1. 1 Primerjaj odločbe VS RS II Ips 13/2012, posredno II Ips 128/2018, VSL I Cp 1752/2020, VSL I Cp 2155/2013, VSL II Cp 475/2018.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia