Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker ZVEtL-1 kot specialni zakon ne izključuje možnosti za ugotovitev pripadajočega zemljišča v pravdnem postopku, predmet presoje pa bo sporno razmerje v zvezi z lastništvom parcele kot predhodno vprašanje v postopku delitve solastne nepremičnine, je odločitev sodišča o napotitvi udeležencev na pravdo po določilu 155. člena ZNP-1 pravilna.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo nepravdni postopek in nasprotne udeležence napotilo na pravdo zaradi ugotovitve, da nepremičnina ID znak parcela 005 predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi na naslovu A., ki stoji na nepremičnini ID znak parcela 004. Odločilo je, da morajo tožbo vložiti v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa, sicer bo nepravdni postopek nadaljevalo ne glede na zahtevek, glede katerega je bil izdan sklep o napotitvi na pravdo.
2. Zoper sklep vlagajo pritožbo nasprotni udeleženci. Vztrajajo, da sporna parcela predstavlja pripadajoče zemljišče k stanovanjski hiši na A., zato je v lasti solastnikov stavbe. Opozarjajo, da se vprašanje pripadajočega zemljišča rešuje v nepravdnem postopku po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1), zato je izpodbijani sklep zmoten, ker so bili udeleženci napoteni na napačen postopek.
3. Na pritožbo sta odgovorila predlagatelja in predlagala njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Med udeleženci postopka obstaja spor o lastništvu predmeta delitve, saj nasprotni udeleženci zatrjujejo, da predstavlja pripadajoče zemljišče stavbe na A., v solasti prve nasprotne udeleženke in B. B. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo določilo tretjega odstavka 155. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in udeležence napotilo na pravdo po 9. členu tega zakona. ZNP-1 namreč za ta primer izrecno predvideva pravdni postopek, čeprav se vprašanje pripadajočega zemljišča praviloma rešuje v nepravdnem postopku po določbah ZVEtL-1. 6. Razmejitev med nepravdnim in pravdnim postopkom je v grobem taka, da se v nepravdnem postopku rešujejo predvsem nesporna, v pravdnem pa sporna vprašanja. Namen postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL-1 je interventno reševanje problemov z lastništvom nepremičnin, izvirajočih iz prejšnje družbene ureditve (ko so se stvarne pravice zelo nedosledno vpisovale v zemljiško knjigo, ko se je pravica uporabe prenašala izvenknjižno in je veljalo obrnjeno načelo superficies solo cedit). Eden od razlogov, zakaj je zakonodajalec sprejel interventni ZVEtL-1, je tudi, da bi bilo sicer določene zadeve v zvezi s pripadajočimi zemljišči (nekdanjimi funkcionalnimi zemljišči) v običajnem pravdnem postopku zaradi velikega števila udeležencev bistveno težje in dolgotrajneje reševati. Vendar pa iz sodne prakse izhaja, da postopek po ZVEtL-1 ni edina, pač pa dodatna možnost varstva pravic na skupnih delih, med katere sodi tudi zemljišče1. 7. Ker ZVEtL-1 kot specialni zakon ne izključuje možnosti za ugotovitev pripadajočega zemljišča v pravdnem postopku, predmet presoje pa bo sporno razmerje v zvezi z lastništvom parcele kot predhodno vprašanje v postopku delitve solastne nepremičnine, ni mogoče pritrditi pritožnikom glede materialne nepravilnosti izpodbijanega sklepa.
8. Pritožba ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom ZNP-1. 1 Primerjaj odločbe VS RS II Ips 13/2012, posredno II Ips 128/2018, VSL I Cp 1752/2020, VSL I Cp 2155/2013, VSL II Cp 475/2018.