Jedro

Bistveno v tem sporu ni, kakšna je bila realna vrednost predmeta leasinga ob odpovedi pogodbe, temveč ali je tožeča stranka pri zagotovitvi vnovčenja predmeta leasinga ravnala s potrebno skrbnostjo. Tožena stranka se je ob prodaji utemeljeno oprla na izdelano cenitev J. B. Zato bi bila lahko drugačna vrednost predmeta leasinga, kot jo je ugotovil v tem postopku postavljen izvedenec J. K., pomembna le, če bi tožena stranka v zvezi s tem zatrjevala določeno opustitev tožeče stranke.

Ravnanje tožene stranke, ko ne poplača prevzetih pogodbenih obveznosti, obenem pa se sklicuje na škodljivo opustitev tožeče stranke, ker predmeta leasinga ni prodala njej po višji ceni, kot jo je pridobila po nadomestni prodaji, nasprotuje načelu venire contra factum proprium.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. in III. točki izreka potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom: - zaradi delnega umika tožbe razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 100548/2009 z dne 3. 8. 2009 v 1. odstavku izreka za znesek 18.500,00 EUR s pp in v 3. odstavku izreka za izvršilne stroške v znesku 245,36 EUR s pp (I. točka izreka); - odločilo, da ostane ta sklep o izvršbi v veljavi v 1. odstavku izreka za znesek 6.394,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 7. 2009 dalje do plačila in v 3. odstavku izreka za izvršilne stroške v znesku 15,84 EUR (II. točka izreka); - odločilo, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki povrniti nadaljnje pravdne stroške v znesku 1.079,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po preteku 15-dnevnega plačilnega roka (III. točka izreka).

2. Proti II. in III. točki te odločbe se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravdni stranki sta dne 18. 9. 2007 sklenili Pogodbo o finančnem leasingu št. 51890014916, katero je tožeča stranka kot leasingodajalec zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti tožene stranke kot leasingojemalca predčasno odpovedala. Predmet tožbenega zahtevka po delnem umiku tožbe je plačilo razlike med stanjem dolga ob razdrtju pogodbe in izkupičkom iz nadomestne prodaje predmeta leasinga. Sporno med pravdnima strankama pa je, ali je tožeča stranka pri prodaji predmeta leasinga ravnala s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika. Takšna obramba tožene stranke predstavlja uveljavljanje ugovora po četrtem odstavku 243. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), torej da tožeča stranka ni storila vseh razumnih ukrepov za zmanjšanje škode, ki ji je nastala zaradi toženkine kršitve pogodbe.

6. Pritožbeni očitek po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni utemeljen. Razlogi sodišča prve stopnje glede skrbnosti tožeče stranke pri nadomestni prodaji so resda skopi, vendar zadostni, da omogočajo preizkus izpodbijane odločitve. Prav tako sodišče prve stopnje ni zagrešilo očitane kršitve po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Drži sicer, na kar opozarja pritožnik, da iz izvedenskega mnenja J. K. z dopolnitvijo in pojasnili ne izhaja, da je bila ocena cenilca J. B., ki je bila podlaga za prodajo predmeta leasinga, korektna. Nasprotno, izvedenec J. K. je tako tržno kot likvidacijsko vrednost predmeta leasinga ocenil na približno 25 % manj od cenilca J. B. Vendar pa uveljavljana procesna kršitev ni podana, ker se ugotovljena protispisnost ne nanaša na pravno odločilno dejstvo(1). Bistveno v tem sporu namreč ni, kakšna je bila realna vrednost predmeta leasinga ob odpovedi pogodbe, temveč ali je tožeča stranka pri zagotovitvi vnovčenja predmeta leasinga ravnala s potrebno skrbnostjo(2). Tožena stranka se je ob prodaji utemeljeno oprla na izdelano cenitev J. B. Zato bi bila lahko drugačna vrednost predmeta leasinga, kot jo je ugotovil v tem postopku postavljen izvedenec J. K., pomembna le, če bi tožena stranka v zvezi s tem zatrjevala določeno opustitev tožeče stranke(3). Česa takega v postopku pred sodiščem prve stopnje ni konkretizirala.

7. Tožena stranka je očitek neskrbnega ravnanja tožeče stranke utemeljevala predvsem na trditvi, da je tožeči stranki za predmet leasinga sama ponudila 20.000 EUR, kar naj bi pomenilo, da bi tožeča stranka višjo kupnino dosegla že s tem, da bi predmet leasinga prodala tožeči stranki(4). Med strankama ni sporno, da je tožeča stranka toženi stranki ponudila predčasen odkup po pogodbi za 23.300 EUR(5). To pa ni bila ponudba za prodajo predmeta leasinga, temveč za poplačilo celotnega dolga tožene stranke po odpovedani pogodbi o finančnem leasingu. Zato četudi bi se za resnično izkazala trditev tožene stranke o ponujenih 20.000 EUR, takšno dejstvo ne utemeljuje neskrbnosti tožeče stranke ob nadomestni prodaji. Tožena stranka skladno s pogodbenimi pogoji zaradi odpovedi pogodbe o finančnem leasingu ni pridobila pravice do odkupa predmeta leasinga. Odkupila bi ga lahko le, v kolikor bi poplačala še ostale obveznosti, ki izvirajo iz odpovedane pogodbe. Zato znesek, ki ga je tožena stranka ponudila tožeči, ne more predstavljati relevantne cene za nakup predmeta leasinga. Ravnanje tožene stranke, ko ne poplača prevzetih pogodbenih obveznosti, obenem pa se sklicuje na škodljivo opustitev tožeče stranke, ker predmeta leasinga ni prodala njej po višji ceni, kot jo je pridobila po nadomestni prodaji, pa tudi sicer nasprotuje načelu venire contra factum proprium(6). Ker torej ne gre za pravno pomembna dejstva, sodišče prve stopnje v zvezi s tem ni bilo dolžno izvajati predlaganih dokazov. Zato ni utemeljen niti pritožbeni očitek kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Glede na navedeno pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v II. in III. točki izreka potrdilo (353. člen ZPP).

9. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

(1) Ta kršitev se približuje relativnim bistvenim kršitvam pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, saj je bistven kvaren vpliv na vsebino sodbe. Prim. Zobec v: Ude in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba in Uradni list RS, Ljubljana 2009, str. 312, 313. (2) Prim. odločbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 861/2010 z dne 21. 10. 2010, I Cpg 818/2012 z dne 23. 1. 2014, I Cp 2045/2012 z dne 10. 4. 2013. (3) Na primer, da je ugotovljena vrednost odstopala od vrednosti, ki bi jo bilo glede na splošno znana dejstva mogoče doseči na trgu.

(4) Tožeča stranka je predmet leasinga prodala za 18.500,00 EUR.

(5) Glej tudi prilogo A12. (6) Prim. 5. člen OZ.