Jedro

Pogoj v izpodbijani odločbi – to je, da mora tožnica v roku osmih dni po vložitvi predloga za razdelitev nepremičnine pri pristojnem sodišču obvestiti organ za BPP – je administrativen. Neizpolnitev takega (administrativnega) pogoja nima za posledico prenehanja pravice do BPP po petem odstavku 28. člena ZBPP.

Razlaga (in uporaba) določb tretjega in petega odstavka 28. člena ZBPP v pomenu, da ima (tudi) neizpolnitev naloženega administrativnega pogoja, da mora prosilec organ za BPP v določenem roku po tem, ko je izpolnil pogoj, vezan na uporabo dodeljene BPP, obvestiti o tem organ za BPP, za posledico prenehanje pravice do BPP (in vračilo prejete BPP, kolikor so stroški nastali), je protiustavna.

Določbo petega odstavka 28. člena ZBPP je treba razlagati v pomenu, da gre pri neizpolnitvi določenega roka ali pogoja, ki ima za posledico prenehanje pravice do BPP, za uporabo BPP v nasprotju z namenom, za katerega je bila dodeljena oziroma za drugačno nepravilno uporabo BPP.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1034/2014 z dne 30. 4. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijano odločbo ugotovil, da tožnici preneha upravičenost do BPP na podlagi odločbe št. Bpp 1034/2014 z dne 25. 8. 2014 oziroma da je bila tožnici neupravičeno dodeljena BPP, v kolikor so stroški že nastali (v 1. točki izreka), razrešil odvetnika A.A. (v 2. točki izreka), odločil, da tožnica ne more več zaprositi za dodelitev BPP v nepravdnem postopku zaradi razdelitve nepremičnine (v 3. točki izreka) ter napovedal, da bo o višini neupravičeno dodeljene BPP odločeno s posebnim sklepom (v 4. točki izreka). Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ za BPP z odločbo št. Bpp 1034/2014 z dne 25. 8. 2014 odobril tožnici redno BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v nepravdnem postopku zaradi razdelitve nepremičnine; za izvajanje BPP je bil določen odvetnik A.A. Z odločbo št. Bpp 1034/2014 z dne 19. 1. 2015 pa je organ za BPP ugotovil, da je tožnici prenehala upravičenost do BPP. Upravno sodišče je s sodbo I U 350/2015 z dne 11. 3. 2015 navedeno odločbo odpravilo in zadevo vrnilo organu v ponovni postopek. Zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja je organ za BPP v ponovnem postopku pozval tožnico, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah v zvezi z neizpolnitvijo pogoja iz odločbe o dodelitvi BPP. Tožnica je v pojasnilu z dne 1. 4. 2015 navedla, da je odvetnik 11. 9. 2014 na sodišče vložil predlog in naj bi jo naslednjega dne o tem obvestil z navadno poštno pošiljko, ki pa do nje ni prišla, za kar naj bi bil najverjetneje odgovoren njen bivši mož, saj imata skupni poštni nabiralnik. Tožnica je še navedla, da so to razlogi, ki niso na njeni strani. Organ za BPP ugotavlja, da sta bili tožnici z odločbo št. Bpp 1034/2014 z dne 25. 8. 2014 v skladu s tretjim odstavkom 28. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) naložena dva pogoja, in sicer da mora v roku treh mesecev vložiti ustrezen predlog pred pristojnim sodiščem, in drugi pogoj, da mora v roku osem dni od vložitve predloga o tem obvestiti pristojni organ za BPP. Tožnica v postavljenem roku ni izpolnila drugega pogoja. Rok se je iztekel 7. 1. 2015. Razlogi za neizpolnitev drugega pogoja so na strani tožnice, saj bi morala sama kot aktivna stranka poskrbeti in paziti, da bo v postavljenem roku obvestila pristojni organ o vložitvi predloga na sodišče. Poleg tega pa je bila tožnica z odločbo o dodelitvi BPP izrecno opozorjena na posledico, če predloga ne bo vložila v določenem roku in če o vložitvi predloga organa za BPP ne bo obvestila.

Tožnica v tožbi navaja, da je v skladu z odločbo št. Bpp 1034/2014 z dne 25. 8. 2014 imenovani odvetnik zanjo vložil 11. 9. 2014 predlog za razdelitev nepremičnine. Tožnica obvestila o tem, ki naj bi ji ga odvetnik poslal, ni prejela ter posledično pristojnega organa za BPP ni obvestila o sicer pravočasno vloženem predlogu. Dne 19. 1. 2015 pa je organ za BPP brez predhodnega poziva k predložitvi dokazila o vloženem predlogu izdal novo odločbo, s katero je ugotovil, da tožnici preneha upravičenost do BPP. Tožbi, s katero je tožnica izpodbijala navedeno odločbo, je Upravno sodišče ugodilo, v sodbi pa navedlo, da bi moral organ glede na predvidene posledice neizpolnitve obveznosti tožnici dati pred izdajo odločbe možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za uporabo določbe petega odstavka 28. člena ZBPP. Na tej podlagi je organ za BPP tožnico pozval k izjasnitvi o dejstvih in okoliščinah. Tudi po pojasnitvi tožnice, da odvetnikova pošta do nje ni prišla ter tako ni prejela navodil odvetnika, je organ za BPP izdal novo – izpodbijano odločbo, s katero je ponovno ugotovil prenehanje upravičenosti do BPP za tožnico. Tožnica meni, da je organ nepravilno uporabil materialno pravo in nezakonito posegel v njeno pridobljeno pravico do BPP. Tožnica se sklicuje na tretji odstavek 28. člena ZBPP ter navaja, da ji je organ naložil dva pogoja oziroma roka, kar je po njenem mnenju napačno. Prvi pogoj je vezan na vložitev ustreznega pravnega sredstva v danem roku ter je vsebinske narave in namenjen hitremu in učinkovitemu reševanju pravnega položaja posameznika, zaradi katerega je sploh zaprosil za BPP. Drugi pogoj je administrativne narave in ne prispeva k učinkovitemu uveljavljanju pravice posameznika, pač pa zgolj lajša delo organa, saj bi ta v primeru dvoma lahko sam opravil vpogled v evidenco začetih postopkov. Takšen pogoj za stranko ne bi smel imeti tako hudih posledic, kot če ne bi izpolnila prvega pogoja. V skladu z ZBPP administrativno – tehnične naloge v zvezi z dodelitvijo BPP opravlja strokovna služba, zato administrativnih bremen pristojni organ ne bi smel prestavljati na upravičence. Upravičenec sam tudi nima popolnega vpliva na izpolnitev pogojev in rokov, pač pa je navedeno odvisno tudi od ravnanja imenovanega odvetnika. Tožnica meni, da bi morali biti pogoji in roki za pravilno uveljavljanje pravic iz BPP naloženi imenovanim odvetnikom. Posledice nepravilno izvršene odločbe o dodelitvi BPP namreč trpijo zgolj upravičenci, katerih ranljivost in težji socialni položaj pa je priznan že s samim zakonom. Po mnenju tožnice je organ v postopku dodeljevanja pravice do BPP dolžan upoštevati tudi določila Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP); ta zakon v 7. členu organom nalaga, da strankam omogočijo, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Organ mora skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu. Glede na težo posledic tožnica meni, da je dolžnost organa, da upravičencem do BPP pomaga oziroma da jih pred izdajo odločbe, s katerim jim pravice odvzame, pozove k izpolnitvi pogojev, rokov. Tožnica bi s pravnomočnostjo izpodbijane odločbe postala zavezana k vrnitvi neupravičeno prejete BPP, za katero pa je zaprosila ravno zato, ker ima izjemno nizke dohodke in ker mora urediti stanovanjsko vprašanje, če želi živeti življenje brez nasilnega partnerja. Posledica je nesorazmerna opustitvi, ki se tožnici očita, zaradi česar ta meni, da bi takšna uporaba in razlaga zakona povzročila kršitev namena ZBPP in določb ZUP. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi.

Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je sodišču upravni spis v zadevi.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je organ za BPP na podlagi petega odstavka 28. člena ZBPP mogel odločiti, da tožnici preneha upravičenost do BPP, ki ji je bila priznana z odločbo št. Bpp 1034/2014 z dne 25. 8. 2014, ker ni izpolnila (tudi) drugega pogoja iz te odločbe, to je, da v osmih dneh od vložitve predloga za razdelitev nepremičnine o tem obvesti organ za BPP. Ni pa sporno, da je tožnica izpolnila prvi pogoj iz odločbe št. Bpp 1034/2014 z dne 25. 8. 2014, to je, da v roku treh mesecev od pravnomočnosti odločbe pri pristojnem sodišču vloži ustrezen predlog za razdelitev nepremičnine.

Po tretjem odstavku 28. člena ZBPP lahko organ za BPP veže dodelitev brezplačne pravne pomoči na določen rok in pogoj (npr. rok za sklenitev izvensodne poravnave, rok za vložitev tožbe). Po petem odstavku tega člena pa prosilcu, ki ne izpolni roka ali pogoja (med drugim) iz tretjega odstavka, preneha pravica do brezplačne pravne pomoči oziroma se šteje, da gre za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, če so stroški že nastali (npr. uporabil je pravni nasvet odvetnika, da je potrebno v določenem roku vložiti tožbo, vendar kljub temu ni dal odvetniku pooblastila za vložitev tožbe, dodeljena pa mu je bila pravna pomoč za postopek na prvi stopnji).

To sodišče je že v sodbi I U 449/2015 z dne 24. 3. 2015 zavzelo stališče, da je določbo tretjega odstavka 28. člena ZBPP (glede na primera, ki ju navaja: rok za sklenitev izvensodne poravnave, rok za vložitev tožbe) treba razlagati v pomenu, da organ za BPP lahko določi rok in pogoj za opravo procesnih dejanj v zadevi, za katero je bila BPP dodeljena. V navedeni sodbi je sodišče zavzelo tudi že stališče, da je določbo petega odstavka 28. člena ZBPP (prav tako upoštevaje v določbi dodani primer) treba razlagati v pomenu, da gre pri neizpolnitvi določenega roka ali pogoja, ki ima za posledico prenehanje pravice do BPP, za uporabo BPP v nasprotju z namenom, za katerega je bila dodeljena oziroma za drugačno nepravilno uporabo BPP. Kot je prav tako ugotovilo sodišče že v navedeni sodbi, govori v prid razlagi, kot jo podaja sodišče, tudi okoliščina, da je bilo v Predlogu Zakona o brezplačni pravni pomoči (Poročevalec, št. 77 z dne 12. 9. 2000) v tedanjem četrtem odstavku 28. člena določeno prenehanje pravice do BPP za primer „če prosilec ne uporabi storitev ali oprostitev brezplačne pravne pomoči“, ter da sprememba (besedila) določbe, do katere je prišlo v zakonodajnem postopku, do končnega besedila, ki velja vse od tedaj (s to razliko, da gre zdaj za določbo petega odstavka 28. člena), ni posebej obrazložena; to pa logično napotuje na zaključek, da sprememba določbe ni (bila) vsebinske narave, in da je za nastop pravne posledice prenehanja pravice do BPP iz petega odstavka 28. člena ZBPP bistveno, da prosilec dodeljene BPP (glede na zadevo, za katero mu je bila dodeljena) ne uporabi (pravilno).

Sodišče se s tožnico strinja, da je drugi pogoj v odločbi št. Bpp 1034/2014 z dne 25. 8. 2014 - to je, da mora tožnica v roku osmih dni po vložitvi predloga za razdelitev nepremičnine pri pristojnem sodišču – administrativen. Po mnenju sodišča – glede na povedano v 7. točki obrazložitve - to tudi ni pogoj v smislu tretjega odstavka 28. člena ZBPP, ki ga organ za BPP naloži prosilcu za BPP. Kar pa pomeni, da sodišče tudi meni, da neizpolnitev takega (administrativnega) pogoja nima za posledico prenehanja pravice do BPP po petem odstavku 28. člena ZBPP.

Po mnenju sodišča bi bila razlaga (in uporaba) določb tretjega in petega odstavka 28. člena ZBPP v pomenu, da ima (tudi) neizpolnitev naloženega administrativnega pogoja, da mora prosilec organ za BPP v določenem roku po tem, ko je izpolnil pogoj, vezan na uporabo dodeljene BPP, obvestiti o tem organ za BPP, za posledico prenehanje pravice do BPP (in vračilo prejete BPP, kolikor so stroški nastali), protiustavna. Tak poseg v pravico do sodnega varstva (upoštevaje pri tem 1. člen ZBPP, po katerem je namen brezplačne pravne pomoči po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajočo socialni položaj osebe, ki brez škode z svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati, in 4. člen tega zakona, po katerem država skrbi za uresničevanje načela enake dostopnosti do sodnega varstva z zagotavljanjem sredstev in pogojev za delovanje služb in organov za odločanje o pravici do BPP) po oceni sodišča že ne prestane preizkusa sorazmernosti v ožjem pomenu besede, saj bi zakon ob taki razlagi nesorazmerno omejil možnost dostopa do sodišča prosilcev, ki jim je bila BPP dodeljena in so torej za to morali izpolnjevati pogoje po ZBPP, zgolj zato, da bi organu za BPP olajšal (zmanjšal) administrativno delo pri spremljanju uresničevanja pogojno dodeljene BPP. Organ za BPP bi namreč v primeru, da ga prosilec v odrejenem roku ne bi obvestil o tem, da je izpolnil pogoj, ki mu je bil določen v odločbi o dodelitvi (npr. da je bila v določenem roku vložena tožba ali drugo pravno sredstvo ipd.), lahko tega pozval k predložitvi dokaza ali se o tem prepričal sam pri pristojnem sodišču, in torej obvestilo prosilca ni edina možnost, da organ za BPP ugotovi, ali je prosilec izpolnil v odločbi o dodelitvi BPP določeni pogoj.

Ker je organ za BPP v postopku za izdajo izpodbijane odločbe določbi tretjega in petega odstavka 28. člena ZBPP razlagal v nasprotju z razlago, kot jo je v tej sodbi podalo sodišče, je po mnenju sodišča zakon uporabil nepravilno. Zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano določbo odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter na podlagi tretjega in v smislu četrtega odstavka tega člena vrnilo zadevo organu v ponovni postopek, v katerem je ta vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava.