Jedro

Tožba, ki je sicer pravočasno vložena pri nepristojnem sodišču, pa prispe k pristojnemu sodišču šele po poteku prekluzivnega roka za vložitev tožbe ali zastaralnega roka, se šteje za pravočasno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 1.734,81 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 7. 2015 dalje do plačila in povrnitev stroškov postopka.

2. Zoper sodbo se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka in predlaga, da jo pritožbeno sodišče razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Slednjemu očita zmotno stališče, da tožba v predmetni zadevi, ki je bila 19. 3. 2020 vložena na nepristojno sodišče, ni pretrgala zastaranja. Izpostavlja sodno prakso Vrhovnega sodišča RS (odločbe VIII Ips 1/2014, II Ips 183/2013 in VIII Ips 1/2017) iz katere izhaja nasprotno stališče, kot je zavzeto v izpodbijani sodbi. Glede na izpostavljene določbe je že pred uveljavitvijo novele Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) obstajala enotna sodna praksa o tem, da je tožba, ki je bila vložena na nepristojno sodišče, pretrgala zastaranje, čeprav je na pristojno sodišče prispela po poteku zastaralnega roka. Z novelo ZPP-E se je spremenil 112. člen zakona. Stališče, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje, je v nasprotju z devetim odstavkom 112. člena ZPP in s sodno prakso, ki se je glede tega vprašanja izoblikovala že pred uveljavitvijo novele ZPP-E. V predmetni zadevi tako ni prišlo do zastaranja terjatve, saj se je to pretrgalo z vložitvijo tožbe 19. 3. 2020, kljub temu, da je bila tožba vložena na nepristojno sodišče. 3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek zaradi zastaranja terjatve. Ugotovilo je, da je tožeča stranka 19. 3. 2020 po pooblaščencu vložila tožbo na Okrožno sodišče v Ljubljani, ki se je s sklepom z dne 9. 7. 2020, ki je postal pravnomočen 23. 7. 2020, izreklo za nepristojno za odločanje v tej zadevi in jo odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani kot pristojnemu sodišču. To je tožbo prejelo 30. 7. 2020, kar je po preteku zastaralnega roka1, torej prepozno.

6. Pritožba pravilno opozarja, da se je z novelo ZPP-E, ki je stopila v veljavo 14. 3. 2017, uporabljati pa se je pričela 14. 9. 2017, spremenil 112. člen zakona, ki obravnava pravočasnost pri sodišču vloženih vlog. V novem devetem in desetem odstavku ločuje med situacijama, ko gre za vložitev tožbe ali za vložitev vloge, ki ni tožba. Glede slednjih velja strožja ureditev, saj se vloga, ki je bila izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka za njeno vložitev, k pristojnemu sodišču pa prispe po izteku roka, šteje za pravočasno le, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca, ki je odvetnik oziroma ima opravljen pravniški državni izpit, ali očitni pomoti vložnika (deseti odstavek 112. člena ZPP). Deveti odstavek istega člena ZPP je v primeru tožbe omilil negativne učinke njene vložitve pred nepristojnim sodiščem. Tožba, ki je sicer pravočasno vložena pri nepristojnem sodišču, pa prispe k pristojnemu sodišču šele po poteku prekluzivnega roka za vložitev tožbe ali zastaralnega roka, se šteje za pravočasno.

7. Ratio legis zakonodajalca za takšno ureditev je odprava golega formalizma, ki je onemogočal sodišču vsebinsko odločanje o zadevi. Pri katerem sodišču je treba vložiti tožbo, ni vedno lahko ugotoviti, zato se lahko zgodi, da stranka, čeprav jo zastopa odvetnik, tožbo vloži pri nepristojnem sodišču. Ni primerno, da bi bila stranka zaradi zmote o tem, pri katerem sodišču se vloži tožba ali drugo pisanje o začetku postopka, prikrajšana glede poteka zastaralnih in prekluzivnih rokov. Drugačna je situacija, ko gre za vlogo, ki ni tožba ali pisanje o začetku postopka. V takih primerih se že ve, katero sodišče je pristojno in kakšna je opravilna številka zadeve.2

8. V obravnavani zadevi je bila tožba vložena na nepristojno sodišče še pred iztekom zastaralnega roka, zato je pravočasna. Sodišče prve stopnje je pri odločanju prezrlo določbo devetega odstavka 112. člena ZPP in tako zmotno uporabilo materialno pravo.

9. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 355. člen ZPP). Za razveljavitev se je odločilo, ker sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega stališča tožbenega zahtevka vsebinsko še ni obravnavalo in dejstev, ki so zanj relevantna, še ni ugotavljalo. Če bi pritožbeno sodišče to prvič storilo samo, bi s tem pravdnima strankama odvzelo ustavno zagotovljeno pravico do pritožbe. S tako odločitvijo pa tudi ne bo huje kršena pravica strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 355. člena ZPP).

10. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku obravnavati tožbeni zahtevek in se opredeliti do navedb pravdnih strank iz tožbe, odgovora na tožbo in njunih pripravljalnih vlog.

11. Ker pravdni postopek v predmetni zadevi še ni končan, je odločitev o povrnitvi stroškov pritožbenega postopka pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Ta se je iztekel 7. 4. 2020. 2 Povzeto po Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - prva obravnava, redni postopek, EVA 2013-2030-0093, str. 138.