Vpogled v spis in varovanje vira prijave

Datum

20.03.2026

Številka

07121-1/2026/278

Kategorije

Inšpekcijski postopki, Postopki na centrih za socialno delo, Upravni postopki, Uradni postopki

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po elektronski pošti prejel vaše vprašanje, v katerem navajate, da je bil na center za socialno delo v zvezi z vami podan predlog oziroma prijava, v zvezi s katero ste bili vabljeni na razgovor. Zanima vas, ali imate pravico do seznanitve z vsebino prijave, na podlagi katere je center za socialno delo vodil postopek oziroma opravljal posamezna uradna ravnanja.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22 in 40/25 – ZInfV-1, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše nezavezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Stranke upravnega postopka, in pod določenimi pogoji tudi osebe, ki verjetno izkažejo pravno korist, lahko na podlagi 82. člena ZUP zahtevajo vpogled v spis in se seznanijo z listinami, ki se nanašajo na njihov konkretni postopek (tudi s pridobitvijo kopij oziroma preslikav), pri čemer je lahko obseg take seznanitve v posameznem primeru omejen zaradi narave postopka ter morebitnih omejitev, ki izhajajo iz področnih predpisov.

Identiteta prijavitelja je lahko varovana kot tajnost vira prijave oziroma z drugimi zakonskimi omejitvami, odvisno od narave konkretnega postopka in predpisov, ki se uporabljajo v konkretni zadevi. Kadar pride v poštev varovanje vira prijave po drugem odstavku 16. člena ZIN, organ identitete prijavitelja ne sme razkriti. Vsebino prijave lahko praviloma razkrije zgolj, če s tem ne ogrozi identitete prijavitelja oziroma drugih varovanih interesov ali oseb.

Obrazložitev

Uvodoma pojasnjujemo, da IP izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov ne more, niti ne sme, presojati ravnanja posameznega organa v konkretni zadevi. Poleg tega je IP pri podajanju neobveznih mnenj omejen na vidik varstva osebnih podatkov, medtem ko razlaga procesnih določb (npr. glede pravice do vpogleda v spis po 82. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE, 3/22 – ZDeb in 85/25; ZUP)) praviloma sodi v okvir pristojnosti Ministrstva za javno upravo.

Na splošno velja, da imajo stranke upravnega postopka, in pod določenimi pogoji tudi osebe, ki verjetno izkažejo pravno korist, pravico do vpogleda v spis po 82. členu ZUP, s tem pa pravico do seznanitve z listinami, ki se nanašajo na njihov konkretni postopek, ter do pridobitve oziroma preslikave kopij spisovne dokumentacije. Obseg te pravice pa ni nujno neomejen, saj je treba v vsakem primeru upoštevati naravo konkretnega postopka in okoliščine posamezne zadeve. Poleg 82. člena ZUP lahko zato pridejo v poštev tudi druge omejitve ali posebna pravila, ki izhajajo iz področnih predpisov, ki urejajo posamezni postopek pri CSD oziroma varujejo pravice in koristi drugih oseb, npr. prijavitelja, otroka, žrtve nasilja ali drugih udeležencev postopka. Če se pri organu vodi postopek, v katerem nastopate kot stranka oziroma izkazujete pravno korist za vpogled v spis, predlagamo, da pri organu pisno vložite zahtevo za vpogled v spis po 82. členu ZUP. Če organ vpogled zavrne ali ga omeji, mora o taki zavrnitvi ali omejitvi odločiti s sklepom, zoper katerega je omogočeno pravno varstvo.

Ob tem je treba ločiti med vsebino prijave in identiteto prijavitelja. V nekaterih postopkih lahko že iz same narave zadeve ali iz uporabe področnih predpisov izhaja dolžnost organa, da določene podatke o prijavitelju ali prijavi posebej varuje. Kadar pride v poštev varovanje vira prijave po drugem odstavku 16. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 - uradno prečiščeno besedilo in 40/14; ZIN), je organ dolžan varovati tajnost vira prijave, kar praviloma pomeni, da ne sme razkriti, kdo je prijavo podal. To pa ne pomeni nujno, da se v nobenem primeru ne sme razkriti tudi vsebina prijave. 

IP je v mnenju št. 07121-1/2021/550 z dne 19. 3. 2021 že pojasnil, da je treba vir prijave in vsebino prijave presojati ločeno, in da se lahko vsebina prijave razkrije na način, da se hkrati ne razkrije njenega vira (npr. s prekritjem osebnih podatkov). Seveda pa so možni tudi primeri, ko je vir z vsebino tako tesno povezan, da bi razkritje vsebine neizbežno razkrilo tudi vir. V takem primeru lahko organ utemeljeno zavrne seznanitev s celotno vsebino prijave. Nadalje pa velja opozoriti, da so lahko v posameznih zadevah relevantne tudi druge omejitve, ki izhajajo iz področnih predpisov in konkretnih okoliščin primera. Organ mora tako v vsakem primeru upoštevati vse relevantne okoliščine in svojo odločitev o ne/seznanitvi ustrezno obrazložiti.

Glede razkritja identitete prijavitelja IP dodaja, da gre za osebni podatek, zato ga sme organ razkriti le, če za to obstaja jasna in ustrezna pravna podlaga in če je razkritje potrebno in sorazmerno glede na namen postopka (prim. izhodišča iz mnenja IP št. 07120-1/2023/71 z dne 21. 2. 2023).

Ker se vaše vprašanje v pomembnem delu nanaša na razumevanje in uporabo določb ZUP in ZIN ter morebitnih drugih področnih procesnih pravil, ki bi lahko vplivala na obseg vpogleda v spis ali na razkritje posameznih podatkov v konkretnem postopku, vam za dodatna pojasnila predlagamo, da se obrnete neposredno na pristojno Ministrstvo za javno upravo.

V upanju, da smo vam bili v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

Pripravil:

Grega Rudolf, mag.

svetovalec pooblaščenca za mednarodne odnose

Dr. Jelena Virant Burnik

informacijska pooblaščenka