Jedro

Tožnik, ki zahteva parcelo v celoti le zase in ne v korist zapuščine, ne more izkazati več pravic, kot pa mu gredo po dednem naslovu.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik kot pravni naslednik V. N. solastnik do 1/6 parcele št... - gozd v izmeri 25420 m2, vl. št... k.o.... Zato je toženi stranki naložilo izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine, ker jo bo sicer nadomestila sodba. Višji tožbeni zahtevek (da je tožnik lastnik navedenega zemljišča do celote) je zavrnilo. Pritožbo tožeče stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti tej sodbi vlaga revizijo tožeča stranka "zaradi kršitve materialnega prava in postopka" ter predlaga njeno razveljavitev in razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Res je sicer, da je tožnik šele v pritožbi priložil izjavo sodedinj K. N., D. S. in B. P., s katero se navedene odpovedujejo zapuščini in želijo, da lastnik sporne parcele v celoti postane tožnik, vendar pa se postavi vprašanje, ali mora sedaj tožnik vložiti novo tožbo, ali pa morajo nove tožbe proti toženi stranki vložiti navedene solastnice, nato pa, kar bodo dobile, podariti tožniku. Vse bi se namreč lahko uredilo v tekoči pravdi.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Lastninsko upravičenje do spornega zemljišča tožnik utemeljuje s stališča, da je pravni naslednik svojega pokojnega očeta, ta pa naj bi nepremičnino pridobil s kupno pogodbo. Vendar pa zadevno zemljišče ni bilo predmet dedovanja po tožnikovemu očetu, preostalo zapuščino pa je - sledeč podatkom zapuščinskega spisa O 30/72 prvega sodišča - tožnik dedoval le v obsegu ene šestine. Stališče sodišča druge stopnje, da tožnik, ki zahteva parcelo v celoti le zase in ne v korist zapuščine, ni izkazal več pravic, kot pa mu gredo po dednem naslovu, na katerega se sam sklicuje, je pravilno in ga revizijsko sodišče v celoti sprejema. Izbira ustreznega procesnega ravnanja zaradi pridobitve preostalega deleža sporne nepremičnine pa je stvar tožeče stranke same. V reviziji zastavljena vprašanja so v tu obravnavanem procesnem okviru odveč.

Revizija je sicer vložena tudi zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, vendar pa v tem obsegu ni obrazložena. Zato je revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo po uradni dolžnosti v skladu z določbo 386. člena ZPP in ugotovilo, da bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP v pravdi ni bilo. Revizijo je bilo zato treba zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP).