Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
3. 4. 2001
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 3. aprila 2001
s k l e n i l o :
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Okrajnega sodišča v Murski Soboti št. K 312/97 z dne 29. 3. 2000 in zoper sodbo Okrajnega sodišča v Lendavi št. K 72/98 z dne 21. 1. 2000 se zavrže.
1.Pritožnik je Ustavnemu sodišču najprej posredoval dve vlogi (dne 3. 11. 2000 in 15. 11. 2000), ki jih zaradi njunih pomankljivosti ni bilo mogoče opredeliti kot ustavni pritožbi in sta bili vpisani v R-II vpisnik (zadeva št. R-II-125/00). V teh vlogah je izražal splošno nezadovoljstvo z raznimi postopki, tako predkazenskimi (v vlogah je natančno opisal nezadovoljstvo z delom policije in določena dejanja policistov) in kazenskimi oziroma sodnimi postopki, v katerih sta mu bili izdani izpodbijani obsodilni sodbi. Zato mu je bilo v dveh dopisih (z dne 6. 11. 2000 in 17. 11. 2000) pojasnjeno, kakšne so pristojnosti Ustavnega sodišča in kakšni so zakonski pogoji za vložitev ustavne pritožbe.
Dne 4. 12. 2000 je pritožnik Ustavnemu sodišču posredoval vlogo, iz katere je bilo razbrati, da želi vložiti ustavno pritožbo zoper v izreku tega sklepa navedeni sodbi. S pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Murski Soboti je bil pritožnik spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja razžalitve po prvem odstavku 169. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju KZ) v zvezi z drugim odstavkom 178. člena KZ in kaznivega dejanja obrekovanja po prvem odstavku 170. člena KZ v zvezi z drugim odstavkom 178. člena KZ. Izrečena mu je bila enotna kazen štiri mesece zapora. S pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Lendavi pa je bil pritožnik spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 217. člena KZ.
Izrečena mu je bila kazen tri mesece zapora.
2.Pritožnikova vloga z dne 1. 12. 2000, ki je prispela na Ustavno sodišče dne 4. 12. 2000, je bila tako pomankljiva, da je ni bilo mogoče preizkusiti. Pritožnik ni navedel, katere človekove pravice in svoboščine naj bi mu bile kršene z izpodbijanima sodbama, niti ni navedel dejstev, ki bi te kršitve utemeljevala. Prav tako pa ni izkazal, da je ustavna pritožba pravočasna in da so v zadevi izčrpana vsa pravna sredstva, tako redna kot tudi izredna. Zato ga je Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 54. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) z dopisom dne 6. 3. 2001 pozvalo, naj jo v roku štirinajst dni dopolni tako vsebinsko kot tudi formalno. Opozorilo ga je tudi na posledice, če vloge v postavljenem roku ne bo dopolnil.
3.Pritožnik je poziv Ustavnega sodišča v redu prejel dne 7. 3. 2001. Po poteku roka za dopolnitev ustavne pritožbe je pritožnik dne 29. 3. 2001 ustavno pritožbo sicer dopolnil, vendar je kjub temu ostala vsebinsko kot tudi formalno tako pomankljiva, da je ni bilo mogoče preizkusiti. Pritožnik ni navedel, katere človekove pravice in svoboščine naj bi mu bile kršene z izpodbijanima sodbama, ni navedel niti dejstev, ki bi kršitve utemeljevala, prav tako pa ni izkazal izčrpanosti vseh pravnih sredstev in pravočasnosti vložitve pritožbe. Zato je bilo treba ustavno pritožbo zavreči.
5.Ker pritožnik vloge kljub pozivu Ustavnega sodišča ni dopolnil v skladu z zahtevami ZUstS, je bilo treba Ustavno pritožbo zavreči.
6.Iz dopolnitve ustavne pritožbe z dne 29. 3. 2001 izhaja, da pritožnik vlaga ustavno pritožbo tudi zoper odločitve Okrožnega sodišča v Ljubljani, izdane v pravdnem in izvršilnem postopku. O tem delu ustavne pritožbe bo Ustavno sodišče odločilo posebej.
7.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi četrte alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Ciril Ribičič.
Predsednica senatadr. Mirjam Škrk