Jedro

Zakonske zamudne obresti se obračunavajo na konformni način vse do 28.6.2003, ko je pričel veljati sedaj veljavni Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo dolžnice za odpravo nepravilnosti pri izvršbi.

Zoper navedeni sklep se pritožuje dolžnica po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa spremeni tako, da ugodi njenemu predlogu, da se od 5.8.1995 dalje uporablja linearen način izračuna zakonskih zamudnih obresti, podrejeno pa predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da ZPOMZO, ki je bil uveljavljen 26.7.1995, ni več določal konformnega izračuna zamudnih obresti, ampak je določal predpisano obrestno mero (1. člen), ki je enaka temeljni obrestni meri, povečani za 1,8. kratnik eskontne mere Banke Slovenije (2. člen). Temeljna obrestna mera določena v 3. členu citiranega zakona pa je letna obrestna mera, ki jo določi Banka Slovenije. ZPOMZO, ki je veljal do tedaj (leta 1995) je določal konformni način izračuna obresti. Tudi ZOR v 279. členu, ki je nespremenjen veljal od leta 1989 dalje do prenehanja veljavnosti, je prepovedoval obrestne obresti, ki nastajajo pri konformnem izračunu obresti. ZPOMZO iz leta 1992 in 1993 pa je naredil izjemo z obrestnim obrestovanjem (kot to določa zadnji stavek 1. odst. 279. člena ZOR). Ta izjema pa je veljala vse do uveljavitve ZPOMZO/95, nato pa zakonske podlage za obrestno obrestovanje ni bilo več. Razlogovanje o načelnem pravnem mnenju VSS iz leta 1991 je zato neumestno. Tega dejstva ne more spremeniti mnenje ali napačna in v nasprotju z zakonom izvajana sodna praksa. Sodišče veže jasen zakon, o čemer se je že izjavilo Ustavno sodišče. Pritožba ni utemeljena.

Glede na podane pritožbene navedbe, je potrebno pritožnici pojasniti, da se zakonske zamudne obresti obračunavajo na konformni način vse do 28.6.2003. Zakon o obligacijskih razmerjih - ZOR je prepovedoval obrestovanje neplačanih zamudnih obresti, vendar je od tega splošnega pravila dopuščal izjemo v tistih primerih, ko je bilo z zakonom določeno drugače (1. odst. 279. čl.). Zakon o obrestni meri zamudnih obresti - ZOMZO (Ur. l. RS št. 14/92, 13/93) je izrecno določal, da se zamudne obresti obračunavajo po konformni metodi, to je metodi, ki je zgrajena na sistemu obrestnega obrestovanja. Leta 1995 je pričel veljati Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri - ZPOMZO (Ur. l. RS št. 45/95), ki ni več izrecno predpisoval konformne metode obračunavanja zamudnih obresti, obrestno mero zakonskih zamudnih obresti pa je določil kot temeljno obrestno mero (t.i. TOM, ki je zagotavljal ohranitev realne vrednosti - revalorizacijo, ki jo je določala Banka Slovenije), povečano za 1,8-kratnik splošne eskontne mere Banke Slovenije. Treba je upoštevati, da je ZPOMZO za tisti del obrestne mere zamudnih obresti, ki predstavlja revalorizacijo, pooblastil Banko Slovenije, da s sklepom določa temeljno obrestno mero. Prvi takšen sklep je pričel veljati 12.1.1996 in določa, da se letna temeljna obrestna mera, veljavna za določen mesec, iz mesečne temeljne obrestne mere izračuna na konformni način. S takšnim načinom, ko je bil za tisti del obrestne mere, ki predstavlja revalorizacijo, določen konformni način izračuna, je zakon določil izjemo od prepovedi obrestnega obrestovanja iz 1. odst. 279. čl. ZOR. Tako ne držijo trditve v pritožbi, da ZPOMZO iz leta 1995 ni več določal konformnega načina izračuna zakonskih zamudnih obresti. Zakonske zamudne obresti se obračunavajo na konformni način vse do 28.6.2003, ko je pričel veljati sedaj veljavni Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1).

Ker je glede na navedeno odločitev sodišča prve stopnje pravilna, svojo odločitev pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno obrazložilo, je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnice zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365 člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zaradi neuspeha pritožbe bo morala pritožnica kriti sama svoje stroške pritožbenega postopka(prvi odstavek 165. člena ZPP in 154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).