Jedro

Tožena stranka v pritožbi pravilno navaja, da je bil predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe s strani prvostopenjskega sodišča zavrnjen. V sklepu opr. št. VI Ps 874/2016 z dne 1. 6. 2016 je sodišče v II. točki izreka tudi odločilo, da predlagatelj nosi sam svoje stroške postopka, ker s predlogom ni uspel. Sklep je postal pravnomočen. Tako odločitev prvostopenjskega sodišča, ko je tožeči stranki za predlog za izdajo začasne odredbe priznalo 150 točk ni v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP, ki določa načelo uspeha v pravdi. Razen tega je prvostopenjsko sodišče v tem delu odločilo o zahtevku, o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se v izpodbijani IV. točki izreka znesek 1.024,48 EUR zniža na znesek 954,95 EUR.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je odpravilo odločbo tožene stranke z dne 3. 5. 2016 in sklep z dne 12. 4. 2016, nadalje odločbo z dne 31. 5. 2016 ter z dne 22. 4. 2016 in ugotovilo, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu od 11. 4. 2016 do 8. 5. 2016 (točke I - III izreka). Glede stroškov postopka je v IV. točki izreka zavezalo toženo stranko, da je dolžna tožniku povrniti 1.024,48 EUR stroškov postopka, v roku 15 dni.

2. Zoper sklep o stroških se pritožuje tožena stranka. Meni, da je odločitev sodišča prve stopnje v delu, kjer je tožeči stranki priznalo 150 točk za predlog za izdajo začasne odredbe, napačna. V predmetnem sporu je prvostopenjsko sodišče dne 1. 6. 2016 na predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe izdalo sklep, s katerim je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo in sklenilo, da predlagatelj sam nosi svoje stroške postopka, saj s predlogom ni uspel. Tako tožeča stranka ni upravičena do povračila stroškov za predlog za izdajo začasne odredbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijanega sklepa o stroških v sodbi sodišča prve stopnje v skladu s pritožbenimi navedbami in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče v obsegu, ki ga navaja pritožba (glede priznanja stroškov za predlog za izdajo začasne odredbe v višini 150 točk) napačno uporabilo materialno pravo.

5. Prvostopenjsko sodišče je pri odmeri stroškov toženo stranko zavezalo, da je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 1.024,48 EUR. Kot potrebne stroške je priznalo tožeči stranki tudi 150 točk za predlog za izdajo začasne odredbe.

6. Tožena stranka v pritožbi pravilno navaja, da je bil predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe s strani prvostopenjskega sodišča zavrnjen. V sklepu opr. št. VI Ps 874/2016 z dne 1. 6. 2016 je sodišče v II. točki izreka tudi odločilo, da predlagatelj nosi sam svoje stroške postopka, ker s predlogom ni uspel. Sklep je postal pravnomočen. Tako odločitev prvostopenjskega sodišča, ko je tožeči stranki za predlog za izdajo začasne odredbe priznalo 150 točk ni v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP, ki določa načelo uspeha v pravdi. Razen tega je prvostopenjsko sodišče v tem delu odločilo o zahtevku, o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno.

7. V posledici navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 5. alinejo 358. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijano IV. točko izreka spremenilo tako, da je znesek 1.024,48 EUR znižalo na znesek 954,95 EUR.