Up-447/02 - 22

18. 3. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž. na seji senata dne 26. februarja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. A. zoper sodbo in sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 467/2001 z dne 16. 5. 2002 v zvezi s sodbo in sklepom Upravnega sodišča št. U 2957/97 z dne 14. 3. 2001 se ne sprejme, v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Center za socialno delo Maribor je z odločbo št. 56-55/90 z dne 12. 4. 1996 določil stike med pritožnikom in njegovo mladoletno hčerko v obsegu treh vikendov na leto in enega tedna počitnic. Pritožnik je pri Centru za socialno delo Ljubljana Moste - Polje zahteval izdajo nove odločbe o stikih in predlagal določitev stikov v obsegu 12 vikendov na leto in dveh tednov počitnic. Center za socialno delo Ljubljana Moste - Polje je z odločbo št. 567-263/96 z dne 11. 6. 1997 pritožnikov zahtevek zavrnil. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je z odločbo št. 02070-0032/97 0022 BLP z dne 9. 10. 1997 pritožnikovo pritožbo zoper odločbo Centra za socialno delo zavrnilo, pritožbo, ki jo je vložil v imenu hčerke, pa je zavrglo. Zoper odločbo Ministrstva je pritožnik vložil tožbo v upravnem sporu v svojem in v hčerkinem imenu. Upravno sodišče je z izpodbijano odločbo pritožnikovo tožbo zavrnilo, hčerkino pa zavrglo. Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožnikovo pritožbo in z izpodbijano odločbo potrdilo odločbo Upravnega sodišča. Tako Upravno kot Vrhovno sodišče sta ugotovili, da je pravilna ugotovitev prvo in drugostopenjskega organa, da predlagana razširitev stikov ne bi bila v korist otroka.

2.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija odločbi Upravnega in Vrhovnega sodišča in zatrjuje, da so bile njemu in njegovi hčerki z njima kršene pravice iz 14., iz 22., iz 23., iz 35., iz tretjega odstavka 41., iz prvega odstavka 54. in iz 56. člena Ustave ter tretji odstavek 53. člena Ustave, zatrjuje pa tudi kršitev 6., 8. in 13. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - EKČP). Meni, da sta izpodbijani odločbi arbitrarni in brez razumne pravne utemeljitve ter da sta Upravno kot Vrhovno sodišče pri odločanju zakon uporabili tako, da sta mu dali vsebino, ki je v nasprotju z Ustavo. Hčerki naj ne bi bila dana možnost sodelovati v postopku, s čimer naj bi bila kršena njena pravica iz 23. člena Ustave. Pritožnik tudi meni, da bi pristojni organi morali najprej odločiti o tem, komu se hčerka dodeli v varstvo in vzgojo, ne pa, da je bila izdana odločba o stikih. Odločbi Centra za socialno delo, s katero so bili določeni stiki, očita, da krši njegovo pravico do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave.

3.Izpodbijana odločitev, da povečanje obsega stikov ni v interesu otroka, pa je po mnenju pritožnika brez razumnega razloga in zato samovoljna. Meni, da mu je s tako odločitvijo onemogočena skrb za otroka in njegova vzgoja, s čimer naj bi mu bili kršeni pravici iz tretjega odstavka 41. člena in iz prvega odstavka 54. člena Ustave. Pritožnik zatrjuje tudi, da je postopek odločanja trajal predolgo (5 let), s čimer naj bi mu bile kršene pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ter 6. in 13. člen EKČP, posledično pa tudi 35. člen Ustave.

B.

4.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija le v izreku navedeni sodni odločbi, zato Ustavno sodišče v postopku s to ustavno pritožbo lahko presoja le tiste očitke o kršitvah ustavnih pravic, ki se nanašajo na ti dve sodni odločbi. Očitkov o kršitvah ustavnih pravic, ki se nanašajo na odločbo Centra za socialno delo z dne 12. 4. 1996, s katero so bili določeni stiki med pritožnikov in njegovo hčerko, ali na njeno izvrševanje, Ustavno sodišče ne more presojati, saj ta odločba ni predmet presoje v postopku s to ustavno pritožbo.

5.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje tudi kršitev hčerkinih pravic iz 23. in iz 56. člena Ustave ter iz 8. člena EKČP in pravic po Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah (Uradni list SFRJ, št. 15/90, Akt o nostrifikaciji nasledstva glede konvencij Organizacije združenih narodov in konvencij, sprejetih v Mednarodni agenciji za atomsko energijo, Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92 - KOP). Tudi teh pritožnikovih navedb Ustavno sodišče ni moglo presojati, ker lahko pritožnik z ustavno pritožbo uveljavlja le kršitve svojih ustavnih pravic (prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču - v nadaljevanju ZUstS).

6.Ustavno sodišče je torej preizkusilo le tiste navedbe v ustavni pritožbi, s katerimi pritožnik zatrjuje kršitev svojih človekovih pravic in temeljnih svoboščin in ki se nanašajo na izpodbijani sodni odločbi. Izpodbijanima sodnima odločbama pritožnik očita, da sta brez razumne pravne utemeljitve. Ta očitek bi bil lahko relevanten z vidika morebitne kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki vključuje tudi prepoved sodniške samovolje in sodišču nalaga, da svojo odločitev razumno obrazloži. Očitek pa ni utemeljen. Iz obrazložitev izpodbijanih odločb je razvidno, da sta sodišči kot podlago za svojo odločitev vzeli ugotovitev o tem, ali je predlagana razširitev obsega stikov v korist otroka. Sodišči sta se v izpodbijanih odločbah do tega vprašanja na podlagi mnenja strokovne komisije in po opravljeni ustni obravnavi ustrezno opredelili in svojo odločitev razumno obrazložili. Prav tako sta sodišči obrazložili svojo odločitev o zavrženju tožbe, ki jo je pritožnik vložil v hčerkinem imenu, in pojasnili, zakaj je štelo, da bi jo lahko kot zakonita zastopnica zastopala le njena mati.

7.Z izpodbijanima sodnima odločbama naj bi bile pritožniku kršene tudi pravica versko in moralno vzgajati otroka iz tretjega odstavka 41. člena Ustave, pravica in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati otroka iz prvega odstavka 54. člena Ustave in tretji odstavek 53. člena Ustave, ki določa, da država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere. Pritožnik pa v svojih obširnih navajanjih in zatrjevanjih izraža predvsem nezadovoljstvo in nestrinjanje z odločitvijo sodišč. To nezadovoljstvo še ne more biti argument za kršitev ustavne pravice. Ustavno sodišče tudi ne more presojati pravilnosti izpodbijanih sodnih odločb. Ni namreč njegova naloga in pristojnost, da preizkuša, ali so dejanske ugotovitve sodišč pravilne in ali so pravna stališča, na katerih temelji izpodbijana sodna odločba, v skladu z zakonom, pač pa zgolj zagotoviti, da sodišča ne bodo sprejela kakšnih pravnih stališč oziroma z razlago dala zakonu takšno vsebino, ki je nezdružljiva s kakšno človekovo pravico ali temeljno svoboščino. Da bi izpodbijani odločbi vsebovali kakšno takšno stališče, pa pritožnik s svojimi navedbami ne izkaže.

8.Kolikor pritožnik uveljavlja kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja mu Ustavno sodišče pojasnjuje, da je ta pravica vsebovana v 23. členu Ustave. S prejemom odločitve Vrhovnega sodišča pa je morebitna kršitev te ustavne pravice prenehala. Ko je postopek pred sodiščem končan, namreč kršenja te pravice ni več in ga tudi v bodoče ni več mogoče preprečiti.

9.Morebitne zahtevke iz naslova domnevne kršitve pravice lahko pritožnik v tem primeru uveljavlja v postopku pred pristojnim sodiščem (26. člen Ustave). Pritožnik ni izkazal, da bi to sodno pot izkoristil. Ker ni izpolnjena procesna predpostavka iz 51. člena ZUstS, je bilo treba ustavno pritožbo v tem delu zavreči.

10.Ustavno sodišče tudi ni ugodilo predlogu za združitev te zadeve z zadevama št. Up-211/03 in št. Up-44/04, ker je predmet ustavnosodne presoje v navedenih zadevah drugačen kot v obravnavani zadevi.

11.Ker z izpodbijanima odločbama očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

12.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka in druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan