Jedro

Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se lahko sklicuje tisti, ki je na tej podlagi pridobil veljavno pogodbeno zastavno pravico (hipoteko) na nepremičnini; to pa ne more veljati v primeru, ko je upnik pridobil zastavno pravico šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi v izvršilnem postopku.

Izrek

Reviziji se ugodi, izpodbijana sodba in sodba sodišča prve stopnje se razveljavita ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da izvršba, ki teče pod opr. št. In 29/97 pri Okrajnem sodišču v Velenju, ni dopustna na tožničinem polovičnem solastninskem deležu nepremičnine, ki je vpisana pod vl. št. 550 k.o..., da se zato izvršba ustavi, sklep o izvršbi glede te tožničine pravice pa razveljavi. Tožnico je zavezalo, da mora toženi stranki povrniti 117.596 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.2.2003. Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sodbo prve stopnje, v razlogih pa navedlo, da tožnici ni uspelo dokazati, da je bila tožena stranka ob predlaganju izvršbe in ob zaznambi izvršbe v zemljiški knjigi v slabi veri. Ker tožnica ni poskrbela, da se njena pravica vpiše v zemljiško knjigo, ne more uspešno izločati svojega deleža, ki je predmet izvršbe.

Zoper to sodbo je tožnica vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava.

Navaja, da se pritožbeno sodišče ni opredelilo do njenih pritožbenih navedb, da je tožena stranka (Izpostava DURS v M.) dobro vedela, da je imela s svojim bivšim možem od leta 1978 do upokojitve leta 1992 skupno obratovalnico ter da sta zato solastnika nepremičnin v k.o... vsak do 1/2. Delavci in inšpektorji tožene stranke so namreč večkrat prihajali v njun dom in so vedeli, da sta vse zgradila v zakonu.

Tožnica je bila prepričana, da je njena stvarna pravica vpisana v zemljiški knjigi, to njeno prepričanje pa nima zveze z dokazovano slabo vero tožene stranke. Pomembno je, da je tožena stranka predlagala izvršbo na dolžnikov solastninski delež nepremičnine, ki je vpisana pod vl. št. 523 k.o..., iz česar bi lahko sklepala, da je lastnica druge polovice tožnica, iz tega pa potem, da je solastnica tudi ostalih nepremičnin, ki so vpisane v isti k.o. in mejijo z nepremičnino, ki je vpisana pod vl. št. 523. Tožnica je na podlagi Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/2004 - UPB1 - ZZZDR) pridobila delež na skupnem premoženju, v katerega spada tudi sporna nepremičnina. Z bivšim možem sta zemljišče skupaj kupila in na njem zgradila delavnico. Tožena stranka ne ravna pošteno, ko ne seže na dolžnikovo premoženje, ki ga je podedoval v katastrski občini ... Tožnica ni vložila ugovora že pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, ker za izvršbo sploh ni vedela.

Šele ob vložitvi predloga za delitev skupnega premoženja je ugotovila, da ni vknjižena kot solastnica sporne nepremičnine. Po določbah ZZZDR zakonca ne odgovarjata nerazdelno za dolgove, ki jih ima vsak od njiju iz svoje službene dejavnosti. Upnik bi lahko v tem primeru zahteval le, da sodišče določi dolžnikov delež na skupnem premoženju, na katerega bi potem segel z izvršbo. Po 54. členu ZZZDR zakonec tudi ne more razpolagati z nedoločenim deležem na skupnem premoženju. Na tak delež tudi ni mogoče seči z izvršbo. Tožnica v nadaljevanju pojasnjuje, zakaj že prej ni bila vpisana kot solastnica sporne nepremičnine (čeprav je bila vseskozi posestnica) ter opozarja, da je sedaj vknjižena in to na podlagi ugotovljene izvirne lastninske pravice na skupnem, v zakonu pridobljenem premoženju.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

Ugovor oziroma tožba tretjega za ugotovitev nedopustnosti izvršbe (t.i. izločitvena tožba) je sredstvo, ki ga ima po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. - ZIZ) na razpolago oseba, ki vsaj verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (prvi odstavek 64. člena ZIZ). Temelj za uveljavljanje izločitvenega ugovora oziroma tožbe je običajno lastninska oziroma solastninska pravica tretje osebe. Lastninska pravica na nepremičninah se praviloma dokazuje z vknjižbo v zemljiški knjigi, v primeru originarnega načina pridobitve lastninske pravice pa z obstojem tistih dejstev, ki so podlaga za originarno pridobitev lastninske pravice. Vknjižba v zemljiško knjigo kot pridobitni način je namreč predpisana le za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice na nepremičnini (prim. prvi odstavek 21. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - Uradni list SFRJ, št. 6/80 in nasl.), ne pa za originarne načine pridobitve lastninske pravice. V primeru originarnega nastanka lastninske pravice vpis v zemljiško knjigo ni konstitutivnega, temveč le deklaratornega pomena.

Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje (drugi odstavek 51. člena ZZZDR). Gre za originaren način pridobitve lastninske pravice, zato pridobi zakonec lastninsko pravico na neoddeljenem delu skupnega premoženja ne glede na vpis v zemljiško knjigo.

V konkretnem primeru je tožbeni zahtevek zavrnjen s sklicevanjem na zemljiškoknjižno stanje, na pomen zemljiškoknjižnih načel ter na upničino dobrovernost in tožničino pasivnost, ker ni pravočasno predlagala vpisa svoje lastninske pravice v zemljiško knjigo. Po mnenju sodišča prve stopnje, s katerim se je strinjalo tudi pritožbeno sodišče, ima pravica do poplačila terjatve, ki jo je upnica pridobila z zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi, prednost pred tožničino na originaren način pridobljeno lastninsko pravico. Sodna praksa je sicer res izrekla, da naj bi imela njena pravica enake učinke kot zastavna pravica, zato naj položaj dolžnikovega zakonca v izločitvenem sporu ne bi bil bistveno drugačen kot v premoženjskih sporih, ki nastanejo zaradi enostranskega razpolaganja drugega zakonca z domnevno skupnim premoženjem (op1).

Vendar je to stališče napačno (op2). Navedenih položajev ni mogoče enačiti. Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se lahko sklicuje tisti, ki je na tej podlagi pridobil veljavno pogodbeno zastavno pravico (hipoteko) na nepremičnini (op3), to pa ne more veljati v primeru, ko je upnik pridobil zastavno pravico šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi v izvršilnem postopku (op4). Zaznamba sklepa o izvršbi je namreč prvo izvršilno dejanje v postopku oprave izvršbe na nepremičnino (167. člen in 170. člen ZIZ), predmet spora v pravdi na podlagi izločitvene tožbe pa je prav dopustnost izvršbe na določen predmet (op5).

Ob ugotovitvi, da je (bila) sporna nepremičnina skupno premoženje tožnice in njenega bivšega moža S. F., bi moralo zato sodišče ugotoviti, kakšna je narava dolga, katerega poplačilo se zahteva v izvršilnem postopku s prodajo nepremičnine (ali gre za dolg enega od zakoncev ali za skupen dolg zakoncev). Ker zaradi zmotnega materialnopravnega naziranja, da ima pravica do poplačila terjatve, ki jo je upnica pridobila z zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi, prednost pred morebitno na originaren način pridobljeno lastninsko pravico, sodišče prve stopnje tega ni ugotavljalo, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zato je revizijsko sodišče reviziji ugodilo, izpodbijano sodbo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 380. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. ZPP).

Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Opomba 1: Npr. sodbi VS RS II Ips 242/2000 z dne 9.11.2000 in II Ips 159/2002 z dne 5.12.2002. Opomba 2: Sodba II Ips 159/2002 je bila tudi razveljavljena z odločbo Ustavnega sodišča RS, Up - 128/03 z dne 27.1.2005. Opomba 3: Takšno stališč je zavzelo VS RS v sodbah II Ips 212/2000 z dne 18.10.2000, II Ips 252/2000 z dne 8.11.2000 in II Ips 82/2001 z dne 14.6.2001. Opomba 4: Prim. R. Vrenčur, Uvod v zemljiškoknjižno pravo, GV Revije, Pravna praksa, Ljubljana 2004, str. 20 (op. 23).

Opomba 5: Prim. 10. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS, Up-128/03 z dne 27.1.2005.