Jedro

V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati sklepa o zavrnitvi zahteve za izločitev načelnika upravne enote, ker gre za odločitev procesne narave, ki se nanaša na izvedbo upravnega postopka, kar pomeni, da v takem primeru ni mogoče vložiti niti tožbe zaradi molka organa. Upoštevaje določbo drugega odstavka 28. člena ZUS-1, lahko namreč stranka v primeru molka drugostopenjskega organa sproži upravni spor, kot če bi bila strankina pritožba zavrnjena, to pa pomeni, da bi upravno sodišče moralo odločati o zakonitosti tega akta.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Tožeča stranka A. d.o.o. je 26. 11. 2010 vložila tožbo zaradi neizdaje odločbe drugostopnega organa (molk organa) o izločitvi načelnika Upravne enote Žalec v postopku izdaje uporabnega dovoljenja za Bencinski servis B. Tako v tožbi, kot v dopolnitvah tožbe, je pojasnila, da je 26. 6. 2010 zahtevala izločitev načelnika Upravne enote Žalec, zato ker je kljub temu, da je bil tekoče obveščen o vseh kršitvah postopka poneverjanja dokumentacije in o malomarnem delu svojih podrejenih delavcev C.C. in D.D., s svojo zavestno pasivnostjo njuno protipravno ravnanje omogočal. Iz navedenega razloga po mnenju tožeče stranke ne more odločati o izločitvi svojih podrejenih, katerih napake podpira in omogoča, vendar se je zgodilo ravno to. Tako je načelnik Upravne enote Žalec odločil o zahtevi za izločitev C.C. in D.D. in ju zavrgel, ministrica za javno upravo, ki je edina pristojna za odločitev glede izločitve načelnika UE, pa o zahtevi ni odločila, ampak je zadevo odstopila Ministrstvu za okolje in prostor, ki za tovrstno odločanje ni pristojno.

Zaradi molka organa je tožeča stranka 22. 8. 2010 vložila pritožbo na Vlado RS, ki prav tako ni odločila v zakonitem roku. Vlada je pritožbo prejela 26. 8. 2010, novo zahtevo za odločitev pa je Vlada RS s strani tožeče stranke prejela 20. 10. 2010. V tožbi tožeča stranka dokazuje pristranskost načelnika Upravne enote Žalec in podrobno opisuje postopke v katerih sta sodelovala C.C., kot višja svetovalka I in D.D., kot vodja oddelka za okolje in prostor. Vse tožbene navedbe se nanašajo na postopek izdaje uporabnega dovoljenja za BS B. Načelnik Upravne enote Žalec je v tem postopku omogočil C.C. in D.D., da sta vedoma kršila zakone in druge predpise, opuščal je dolžno nadzorstvo in zavestno omogočal potvarjanje spisne dokumentacije ter uporabo spisa z lažno vsebino kot resničnega in na takšni podlagi omogočal izdajo več napačnih odločb in sklepov, vse to kljub ustnim in pisnim opozorilom investitorja. Kljub zahtevi investitorja z dne 1. 2. 2010, naj zaščiti spisno dokumentacijo v postopku izdaje uporabnega dovoljenja tega ni storil in o zahtevi ni nikoli odločil. Prav tako ni sledil zahtevi investitorja za zaščito dokumentacije vložene v spis investitorja A. d.o.o. za izdajo uporabnega dovoljenja za BS B. in o zahtevi ni odločil in je tako omogočil izdajo uporabnega dovoljenja št. 351-489/2008-123 z dne 22. 6. 2010. Prav tako kljub zahtevi A. d.o.o. z dne 22. 6. 2010, naj zaščiti spisno dokumentacijo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za izgradnjo 20 kW daljnovoda odcep za TP ..., tega ni storil in o zahtevi nikoli ni odločil in je tako omogočil izdajo gradbenega dovoljenja za izgradnjo 20 kW daljnovoda – odcep za TP ..., št. 351-68/2010-12 z dne 11. 5. 2010, ki temelji na neustreznih listinah.

Tožeča stranka v nadaljevanju obširno pojasnjuje vsako izmed navedenih kršitev in navaja, da je edini motiv načelnika Upravne enote Žalec in njegovih podrejenih v celotnem postopku, da z nezakonitimi in zavestno napačnimi odločbami omogočijo kupcu protipravno obratovanja BS B., na škodo tožeče stranke. Zaradi pristranskosti načelnika Upravne enote Žalec in obeh uradnih oseb, C.C. in D.D., tožeča stranka sodišču predlaga, da tožbenem zahtevku ugodi in izloči načelnika Upravne enote Žalec iz postopka izdaje uporabnega dovoljenja, tako da ne bo mogel odločati o izločitvi uradnih oseb C.C. in D.D. Predlaga tudi, da razveljavi sklep o zavrnitvi izločitve C.C. in sklep o zavrnitvi izločitve D.D. iz postopka izdaje uporabnega dovoljenja za BS B. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem prereka vse tožbene navedbe tožeče stranke. Obširno pojasnjuje vse postopke, ki jih je vodila v zvezi z zahtevo tožeče stranke za izločitev načelnika Upravne enote Žalec in poudarja, da je o zahtevi odločila s sklepom št. 060-88/2010-18 z dne 10. 6. 2010. V pravnem pouku tega sklepa je izrecno navedeno, da zoper ta sklep ni dovoljena samostojna pritožba ali tožba na pristojno upravno sodišče, ampak je sklep dovoljeno izpodbijati s pritožbo zoper odločbo v upravni zadevi. Meni, da v zadevi ni podan molk organa in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožbo je bilo treba zavreči iz naslednjih razlogov: V obravnavani zadevi sodišče uvodoma ugotavlja, da je Ministrstvo za javno upravo, ministrica, dne 10. 6. 2010 izdala sklep št. 06-88/2010-18, s katerim je zavrnila zahtevo tožeče stranke za izločitev načelnika Upravne enote Žalec. Ta sklep je bil tožeči stranki vročen 21. 6. 2010, dne 26. 6. 2010 pa je tožeča stranka zoper njega na Ministrstvo za javno upravo vložila pritožbo. Tožeča stranka v tožbi sodišču predlaga, da ugodi tožbenemu zahtevku tožeče stranke in izloči načelnika Upravne enote Žalec iz postopka izdaje uporabnega dovoljenja.

Tožeča stranka vlaga tožbo, ker o njeni pritožbi ni bilo odločeno, vlaga torej tožbo zaradi molka drugostopnega organa. Po določbi druge alinee prvega odstavka 33. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1) se lahko s tožbo zahteva izdaja oziroma vročitev upravnega akta (tožba zaradi molka), ki se vloži v primeru, če tožniku upravni akt ni bil izdan ali ni bil vročen v predpisanem roku (tretji odstavek 5. člena ZUS-1). Po določbi drugega odstavka 28. člena ZUS-1, v primeru če organ druge stopnje v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku, ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh, sme stranka sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena.

Po določbi prvega odstavka 2. člena ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča le o zakonitosti tistih dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Upravni akt v smislu ZUS-1 je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1).

Navedeno pomeni, da v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki po materialnem kriteriju vsebuje vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, če pa gre za akte, ki pomenijo zgolj procesno odločitev, so ti lahko predmet presoje v upravnem sporu samo takrat, če tako določa zakon. Glede na navedeno obrazložitev, v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati sklepa o zavrnitvi zahteve za izločitev načelnika upravne enote, ker gre za odločitev procesne narave, ki se nanaša na izvedbo upravnega postopka (odločitev VS RS, št. I Up 362/2007, I Up 470/2008), kar pomeni tudi, da v takem primeru (izločitev načelnika upravne enote) ni mogoče vložiti niti tožbe zaradi molka organa. Upoštevaje določilo drugega odstavka 28. člena ZUS-1, lahko namreč stranka v primeru molka drugostopnega organa sproži upravni spor, kot če bi bila strankina pritožba zavrnjena, to pa pomeni, da bi upravno sodišče moralo odločati o zakonitosti tega akta. Kot je že bilo navedeno, akta (sklepa) o zavrnitvi zahteve za izločitev načelnika upravne enote v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati, zato je sodišče ob smiselni uporabi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, tožbo kot nedovoljeno zavrglo.