Jedro

Če obstojijo ovire za vračanje zemljišč iz kompleksa kmetijskih zemljišč, ker bi bila okrnjena funkcionalnost kompleksa, pride v poštev vračanje kmetijskih zemljišč le v last ali solast, ne pa tudi v posest.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 467/2000-11 z dne 10.10.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 28.12.1999, s katero je tožena stranka zavrnila njeno pritožbo zoper odločbo Upravne enote J., Oddelka za gospodarstvo in negospodarstvo z dne 20.7.1999, s katero je med drugim odločila, da se v korist upravičenk do denacionalizacije P.P., I.B. in pok. M.T. na parcelah št. 418 in 419 k.o. D., ki sta vpisani kot družbena lastnina, vzpostavi lastninska pravica, in sicer vsaki v deležu do 1/3, da je zavezanec za vrnitev podržavljenega premoženja Republika Slovenija, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, Ljubljana. Sprememba zemljiškoknjižnega stanja se po pravnomočnosti odločbe izvede po uradni dolžnosti. Istočasno je skrbnici za poseben primer M.P. naložilo, da je kot pooblaščenka upravičenk dolžna Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS vrniti odškodnino v višini 219.538,00 SIT v roku 30 dni. Denacionalizirano premoženje je dano v začasno upravljanje skrbnici za poseben primer M.P. Parceli, ki sta predmet denacionalizacije, sta bili odvzeti z arondacijsko odločbo (izdano na podlagi 1. točke 65. člena temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča) denacionalizacijskim upravičenkam v tem postopku in pravnim naslednicam pokojne zemljiškoknjižne lastnice I.G. z dne 13.1.1965, za kar so prejele odškodnino v višini 85.470 din. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Tožbeni ugovor, da bo z odločitvijo tožene stranke okrnjena funkcionalnost kompleksa kmetijskih zemljišč je neutemeljen. Po določbi 2. odstavka 27. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) se vračajo kmetijska zemljišča v last in posest, če se s tem ne okrni funkcionalnosti kompleksov oziroma če ne pride do takšne razdrobljenosti parcel, ki bi onemogočala ekonomično obdelavo. Če navedene ovire obstojijo, pride v poštev odločanje po določbi 3. in 9. odstavka istega člena. Na določbo 9. odstavka 27. člena ZDen pa je svojo odločitev oprla tudi tožena stranka. Po navedeni določbi se vračajo kmetijska zemljišča le v last oziroma solast, ne pa tudi v posest. Vrnitev oziroma izločitev v posest je stvar drugih postopkov. Glede na določbe Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (Uradni list RS, št. 10/93 in 1/96, ZSKZ) so kmetijska zemljišča v družbeni lastnini, ki niso postala last podjetij oziroma po Zakonu o zadrugah postala z dnem uveljavitve tega zakona last Republike Slovenije oziroma občin in so se prenesla na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki gospodari s temi zemljišči, oziroma občino. Po določbi 5. odstavka 14. člena ZSKZ je Sklad pravni naslednik upravljalcev kmetijskih zemljišč v družbeni lastnini in je tako na Sklad prešla tudi pravica do odškodnine, pri čemer razmerje med tožečo stranko in Skladom ni predmet denacionalizacijskega postopka, temveč se ureja s pogodbami, predvidenimi po 17. členu ZSKZ, pri čemer pride v poštev tudi pobot kupnine za zemljišče z zakupnino oziroma drugo dajatvijo.

Tožeča stranka v pritožbi navaja, da izpodbijana sodba temelji na napačnih dejanskih ugotovitvah. Sodišče prve stopnje je napačno presodilo, da je možno vračilo nepremičnin parc. št. 418 in 419 k.o. D. v naravi. Že med upravnim postopkom je navajala, da bi bila z vračilom v naravi ogrožena oziroma okrnjena funkcionalnost kompleksov. Navedeni nepremičnini namreč spadata v zaokrožen funkcionalni kompleks, zaradi česar se ne glede na določbo 9. odstavka 27. člena ZDen vračanje ne more izvesti v naravi, temveč le v obliki odškodnine. Iz besedila določbe 9. odstavka 27. člena ZDen ni jasno, kakšno neusklajenost ima zakon v mislih. Zakon o zemljiški knjigi namreč ne določa, da bi bilo neko zaokroženo kmetijsko površino v zemljiški knjigi možno vknjižiti kot kompleks. Upravičenke z vračilom zemljišča v last lahko zahtevajo tudi posest, kar bi vodilo v okrnjeno funkcionalnost kompleksov. Glede na nesporne ugotovitve, da je odškodnino izplačala pravna prednica tožeče stranke, ni pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je upravičenec za vračilo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje, podrejeno pa, da sodbo spremeni tako, da je upravičenec za odškodnino tožeča stranka in ne Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS.

Tožena stranka, Državno pravobranilstvo RS kot zastopnik javnega interesa, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS in prizadeta stranka M.P. na pritožbo niso odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 27. člena ZDen se kmetijska zemljišča vračajo v last in posest, če se s tem ne okrni funkcionalnost kompleksov kmetijskih zemljišč. V korist upravičenca, čigar zemljišče, ki je bilo podržavljeno, leži v tem kompleksu zemljišč, je mogoče vzpostaviti solastninsko pravico s posledično možnostjo razdelitve v ustreznem postopku. Gre torej za vračanje kmetijskih zemljišč iz funkcionalnega kompleksa, zato je sodišče prve stopnje materialno pravo v tem primeru pravilno uporabilo.

Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni ugovor tožeče stranke, ki ga tožeča stranka ponavlja v pritožbi zoper izpodbijano sodbo, da je upravičenec za odškodnino tožeča stranka in ne Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS in sprejelo pravilne razloge za to zavrnitev.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (73. člen Zakona o upravnem sporu).