Jedro

V sklepu o odreditvi pripora morajo biti določno navedeni razlogi, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje - nekonkretizirano sklicevanje na kazensko ovadbo za obrazložitev utemeljenega suma ne zadošča.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijana sklepa se razveljavita in se zadeva vrne v ponovno odločanje preiskovalnemu sodniku.

Obrazložitev

A. 1. Dežurni preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Murski Soboti je zoper obdolženega z zgoraj navedenim sklepom odredil pripor iz razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in sicer od 1.4.2009 od 6.08 ure dalje. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Murski Soboti je pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnil kot neutemeljeno.

2. Zoper zgoraj navedena sklepa je obdolženčev zagovornik vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona in bistvenih kršitev kazenskega postopka iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 420. člena ZKP. Predlaga razveljavitev sklepa o odreditvi pripora oziroma nadomestitev pripora s hišnimi priporom.

3. Vrhovna državna tožilka, ki je na zahtevo za varstvo zakonitosti odgovorila, meni, da je ta neutemeljena, saj ne konkretizira nobene od zatrjevanih kršitev.

4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovne državne tožilke na podlagi četrtega odstavka 423. člena ZKP poslalo obtožencu, ki nanj ni odgovoril in njegovemu zagovorniku.

5. Obtoženčev zagovornik v svojem odgovoru na mnenje vrhovne državne tožilke ponavlja, da niso podane okoliščine, ki bi kazale na konkretno in neposredno nevarnost, da bo obdolženi ponavljal kazniva dejanja.

B.

6. Pripor je mogoče odrediti, če je podan utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, če obstaja eden izmed pripornih razlogov po 201. členu ZKP in če je pripor neogibno potreben za potek kazenskega postopka ali varnost ljudi.

7. Po določbi drugega odstavka 202. člena ZKP se pripor odredi s pisnim sklepom, ki poleg osebnih podatkov tistega, ki mu je odvzeta prostost, obsega kaznivo dejanje, ki ga je obdolžen, zakonski razlog za pripor, obrazložitev vseh odločilnih dejstev, ki so narekovala odreditev pripora, pri čemer mora preiskovalni sodnik določno navesti razloge, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje, obrazložiti odločilna dejstva iz 1. do 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP in povedati, zakaj je odreditev pripora v konkretnem primeru neogibno potrebna za varnost ljudi oziroma potek postopka. Vrhovno sodišče je že odločilo (I Ips 55/99), da mora sklep o odreditvi pripora, ko še ni vložena zahteva za preiskavo, vsebovati opis dejanja, pravno kvalifikacijo dejanja in okoliščine, ki utemeljujejo sum, da je priprti storil kaznivo dejanje.

8. Pritrditi je mogoče zahtevi obdolženčevega zagovornika, da sklep o odreditvi pripora ne vsebuje zadostne obrazložitve obstoja utemeljenega suma. Obrazložitev sklepa o odreditvi pripora obsega samo pavšalne navedbe sodišča, da gre za hudo kaznivo dejanje, ki je bilo po do sedaj zbranih podatkih storjeno v mednarodni hudodelski združbi, ki je dalj časa izvrševala kazniva dejanja z zakonskimi znaki iz člena 308 KZ-1. Glede na navedeno sklep razen opisov šestih kaznivih dejanj, ki jih vsebuje na začetku in naj bi jih storil obdolženi, ne obsega nobenega dejstva, iz katerega izhaja utemeljen sum, da so bila očitana kazniva dejanja storjena. Pavšalno in nekonkretizirano sklicevanje na kazensko ovadbo za obrazložitev utemeljenega suma ne zadošča. Sklep mora namreč vsebovati ugotovitve o odločilnih dejstvih in dokaze, ki ta dejstva potrjujejo, kar pomeni, da mora iz sklepa mora izhajati zakonsko določena stopnja artikulirane, konkretne in specifične verjetnosti, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Sklep sodišča prve stopnje sploh ne obsega razlogov o tem, katera dejstva utemeljujejo sklep sodišča o obstoju utemeljenega suma in kateri dokazi ta dejstva potrjujejo, zato se ga niti ne da preizkusiti in je podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Dejstvo, da je bila navedena procesna kršitev storjena s sklepom preiskovalnega sodnika, ki ga je zunajobravnavni senat kljub pritožbi obdolženčevega zagovornika potrdil, terja, da se razveljavita tako sklep o odreditvi pripora, kot tudi sklep zunajobravnavnega senata.

9. Ker je Vrhovno sodišče iz navedenega razloga zahtevi obdolženčevega zagovornika za varstvo zakonitosti ugodilo in pravnomočni sklep o odreditvi pripora v zvezi s sklepom zunajobravnavnega senata razveljavilo, se z ostalimi zatrjevanimi kršitvami v zahtevi ni ukvarjalo.

10. Glede na določbo 20. člena Ustave RS bo moral preiskovalni sodnik ponovno odločiti o priporu v roku 24 ur.