Jedro

Ali sorazmerni del stroškov postopka bremeni tudi posebno stečajno maso v skladu s 5. točko četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP, je odvisno od odgovora na vprašanje, ali splošna stečajna masa obstoja ali ne.

Za izračun nadomestila po 7. členu Pravilnika je treba šteti kot enoten postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase ne glede na to, da se je stečajna masa unovčevala postopoma in izvajala razdelitev skozi več delnih razdelitev. Slednje naziranje je treba upoštevati tudi, ko je bila izvedena razdelitev ločitvenim upnikom po več posebnih razdelitvenih masah. Na drugačno odločitev ne more vplivati niti upraviteljevo stališče, da je za vsako premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, treba oblikovati posebno stečajno maso. Na navedeno pravno ureditev, upoštevanje skupne osnove več posebnih stečajnih mas za izračun nadomestila, ne vpliva.

Matematični izračun višine nadomestila je različen, če seštejemo vse osnove za odmero nadomestila ali izračunamo nadomestilo od vsake osnove posebej. Lestvica v prvem odstavku 7. člena Pravilnika je regresivna, kar pomeni, da se znesek nadomestila pri višjih vrednostih nadomestila sorazmerno znižuje.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 1., 2. in 3. točki izreka spremeni tako, da se glasi: pod točko 1.: „Ugovoru ločitvenega upnika proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 24. 9. 2015 (red. št. 1392) se deloma ugodi in znaša znesek priznane upnikove terjatve 172.577,05 EUR (glavnica 144.970,16 EUR in zakonske zamudne obresti 27.606,89 EUR); pod točko 2.: V končnem načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase za plačilo ločitvenega upnika K. d. d. z dne 24. 11. 2015 (red. št.1480, stran 2, točka 3) znaša skupni znesek stroškov v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase (razčlenjen po vrstah stroškov iz 4. odstavka 226. člena ZFPPIPP) 14.291,87 EUR, znesek, ki se plača ob I. delitvi 76.908,12 EUR (stran 3, točka 6) in znesek, ki se pogojno prenese v splošno razdelitveno maso 95.669,03 EUR (stran 3, točka 7).

pod točko 3.2., ki se v celoti glasi: Sorazmerni del nadomestila upravitelja za razdelitev posebne razdelitvene mase se odmeri v višini: - nadomestilo brez DDV v znesku 3.595,27 EUR, - 22 % DDV v znesku 790,95 EUR, - nadomestilo z vključenim DDV v znesku 4.386,22 EUR.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep v nespremenjenih delih 1., 2. in 3. točke izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (red. št. 1483), zavrnilo ugovor ločitvenega upnika K., d. d. (v nadaljevanju: ločitveni upnik) proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 24. 9. 2015 (1. točka izreka). Odločilo je, da se razdelitev posebne razdelitvene mase ločitvenemu upniku opravi na podlagi končnega načrta posebne razdelitvene mase ločitvenemu upniku z dne 24. 11. 2015, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (2. točka izreka). Ugotovilo je, da upravitelj B. opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku preko pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: M., s. p., matična št. 000. Sorazmerni del nadomestila upravitelja za razdelitev posebne razdelitvene mase je odmerilo v višini nadomestila v znesku 5.482,99 EUR (brez DDV), 1.206,26 EUR (22 % DDV), skupaj 6.689,25 EUR. Odločilo je, da ima upravitelj po pravnomočnosti tega sklepa pravico do plačila 90 % zneska nadomestila iz točke 3.2 tega izreka. O plačilu zadnjih 10 % tega zneska bo sodišče odločalo po prejemu končnega poročila upravitelja (3.1. do 3.3. točke izreka).

2. V bistvenih razlogih za svojo odločitev, je sodišče prve stopnje navedlo, da je celotno premoženje stečajnega dolžnika zavarovano s hipotekami in splošne stečajne mase ne bo. Zato je treba vse stroške stečajnega postopka kriti iz posebne stečajne mase (peta alineja četrtega odstavka 226. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ZFPPIPP). Iz posebne stečajne mase bodo sorazmerno plačani stroški davka na stavbo, odvetnika, arhiviranja in ekologije ter storitev strokovnih sodelavcev.

Stroški omrežnine za vodo in kanalizacijo, električne energije, mestnega plinovoda za ogrevanje ter raznega materiala za popravila in vzdrževanje so bili neposredno povezani z nepremičnino, ki je bila predmet prodaje (6. točka četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP).

Sodišče je naložilo upravitelju, da v delu končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase popravi znesek terjatve ločitvenega upnika tako, da kot terjatev, na kateri ima ločitveni upnik ločitveno pravico upošteva tudi zakonske zamudne obresti, ki tečejo od začetka stečajnega postopka.

Sodišče prve stopnje je tudi pojasnilo, da dejstvo, da zakonske zamudne obresti niso bile priznane kot zavarovana terjatev z ločitveno pravico, ni vplivalo na samo razdelitev, saj je znesek priznane zavarovane terjatve ločitvenega upnika tudi brez zakonskih zamudnih obresti višji od zneska poplačila ob tej razdelitvi.

O sorazmernem delu nadomestila upravitelja za razdelitev posebne razdelitvene mase ločitvenemu upniku je sodišče odločilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 365. člena v zvezi z desetim odstavkom 371. člena ZFPPIPP in je sorazmerni del nadomestila upravitelju odmerilo po prvem odstavku 7. člena Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (v nadaljevanju: Pravilnik).

3. Zoper sklep se je pravočasno pritožil ločitveni upnik (red. št. 1496) in je uveljavljal vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da pritožbi v celoti ugodi oziroma podrejeno izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4. Upravitelj je na pritožbo odgovoril (red. št. 1513). Sodišču druge stopnje je predlagal, da neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijani sklep v celoti potrdi.

5. Pritožba je deloma utemeljena, deloma ni utemeljena.

O neutemeljenem delu pritožbe

6. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa pojasnilo svoje stališče glede upoštevanja posameznih stroškov, ki bremenijo posebno razdelitveno maso. Pritožbeni očitek, da je sodišče nekritično sledilo le navedbam upravitelja iz njegovega pojasnila z dne 6. 11. 2015 (red. št. 1458), ne drži. Sodišče druge stopnje pa je štelo kot pravilno pritožbeno stališče, da imajo tudi zakonske zamudne obresti od priznane terjatve ločitvenega upnika, pravno naravo zavarovane terjatve in je zato ločitveni upnik delno z ugovorom uspel. Enako stališče je sicer zavzelo že sodišče prve stopnje, ki je naložilo upravitelju, da mora zakonske zamudne obresti kot zavarovano terjatev upoštevati v končnem načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase (red. št. 1480), kar je slednji tudi storil. Ker sodišče prve stopnje v navedenem delu ugovoru ni ugodilo, je sodišče druge stopnje, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju te obrazložitve, pritožbi deloma ugodilo.

7. Pritožnik očita sodišču prve stopnje, da so bili stroški, ki bremenijo posebno stečajno maso v skladu s četrtim odstavkom 226. člena ZFPPIPP obračunani v nepravilnem obdobju (29. 7. 2013 do 30. 6. 2015), čeprav bi morali biti stroški, ki bremenijo posebno stečajno maso, upoštevani le v obdobju do pravnomočnosti sklepov o izročitvi nepremičnine kupcu (28. 5. 2015). Po tem datumu stroški, v zvezi s to nepremičnino niso mogli več bremeniti stečajne mase.

Ali sorazmerni del stroškov postopka bremeni tudi posebno stečajno maso v skladu s 5. točko četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP, je odvisno od odgovora na vprašanje, ali splošna stečajna masa obstoja ali ne. Iz rednega poročila upravitelja za obdobje 1. 7. 2015 do 30. 9. 2015 (red. št. 1447) izhaja, da so bili od skupaj planiranih tekočih in občasnih stroškov po 355. členu ZFPPIPP v višini 12.35.168,57 EUR, doslej realizirani stroški stečajnega postopka v skupnem znesku 11.270.270,88 EUR (priloga št. 2). Iz izkaza poslovnega izida in udenarjenja premoženja v času postopka od 29. 7. 2013 do 30. 9. 2015 (priloga št. 3), pa je razvidno, da je znašala izguba (iz poslovanja podjetja v stečaju v obdobju od 1. 7. 2015 do 30. 9. 2015), 407.399,73 EUR, celotna izguba, nastala v času postopka pa znaša 577.873,80 EUR.

8. Pravilni so torej zaključki v izpodbijanem sklepu, da splošne stečajne mase ni. Kakšen bo končen izid vloženih tožb zoper dolžnike stečajnega dolžnika, ki se bo izrazil tudi v dejansko pridobljenih denarnih sredstvih za stečajno maso, v tem trenutku, še ni jasno. Ločitveni upnik se je le posplošeno skliceval na dolžnikove prejemke, ki jih niti ni konkretizirano navedel in na bilanco stanja na dan 30. 9. 2015 (priloga št. 4 k rednemu poročilu upravitelja od 1. 7. 2015 do 30. 9. 2015, red. št. 1447). Pri tem sploh ni upošteval nastalih stroškov postopka. Z delnim povzemanjem (posplošenih) podatkov o dolžniku, ločitveni upnik ne more uspeti s pritožbenimi trditvami, da splošna stečajna masa dolžnika obstaja. Če se bo v nadaljevanju postopka izkazalo, da bo oblikovana stečajna masa iz naslova izterjanih plačil po še nezaključenih pravdnih postopkih, pa bo stečajni upravitelj moral to upoštevati kasneje v postopku.

9. V odgovoru na pritožbo ločitvenega upnika (red. št. 1513), je upravitelj dodatno pojasnil, da so stroški, ki bremenijo posebno stečajno maso, upoštevani do 28. 5. 2015. Vendar je moral upravitelj zato, ker stečajne mase ni, v skladu s 5. točko četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP, tudi s stroški računovodskih izkazov iz 291. člena zakona, sorazmerno obremeniti ločitvenega upnika.

10. Stroški računovodskih in ostalih storitev (strokovni sodelavci upravitelja) pod zap. št. 8 tabele 1 h končnemu načrtu prve razdelitve, se po pojasnilu upravitelja (red. št. 1513), nanašajo le na posebno maso. Ne glede na to, ali so bili ti stroški po predračunu stroškov z dne 29. 11. 2013 že plačani, pa je moral upravitelj pri izračunu vrednosti za poplačilo ločitvenega upnika iz posebne stečajne mase, ločitvenega upniku sorazmerno obremeniti s temi stroški in jih vrniti nazaj v stečajno maso. Ti stroški so bili priznani po predračunu stroškov, ločitveni upnik pa ne more uspeti s pritožbeno trditvijo, da je mesečni strošek za plače strokovnih sodelavcev previsok, ker je za plačilo teh zneskov upravitelj dobil soglasje sodišča (sklep z dne 2. 12. 2013, red. št. 849).

11. Ločitveni upnik nasprotuje tudi postavkama 8 in 9 tabele 1, ki se nanašajo na druge neposredne materialne stroške (poleg že obrazloženih utemeljeno zaračunanih storitev strokovnih sodelavcev upravitelja). Upravitelj je že v pojasnilu o stroških posebne stečajne mase z dne 6. 11. 2015 (red. št. 1458) pojasnil, da se stroški pod točko 9 nanašajo izrecno na nepremičnino, ki je bila predmet prodaje in je obremenitev posebne stečajne mase. Stroške računovodskih in ostalih storitev, vključno z ostalimi materialnimi stroški ogrevanja, komunalnih stroškov elektrike, najema računalniških programov, pa je treba sorazmerno kriti iz posebne stečajne mase, ker splošne stečajne mase ne bo.

12. Ne drži tudi pritožbeni očitek, da je upravitelj s stroški vode, kanalizacije elektrike, stečajno maso obremenil dvakrat, enkrat z obračunom teh stroškov v postavki 8, drugič pa v postavki 9. Upravitelj je namreč izrecno pojasnil, da se stroški (pod 9) nanašajo izključno na nepremičnino, ki je bila predmet prodaje in posebne stečajne mase, medtem ko se ostali materialni stroški nanašajo na celoten stečajni postopek, ki jih sorazmerno krije posebna stečajna masa (0,587%), ker splošne stečajne mase ne bo.

13. Kar se tiče stroškov arhiviranja in ekologije ter odvetniških stroškov (zap. št. 4 in 5 tabele), pa je sodišče druge stopnje že odgovorilo na to pritožbeno navedbo, da zato, ker zaenkrat splošne stečajne mase ni, oziroma je neznatne vrednosti, se tudi ti stroški plačajo v breme posebne stečajne mase (tretja alineja 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP).

14. Ker pritožbeni razlogi v delu, kjer pritožba ni utemeljena, niso podani, sodišče druge stopnje pa tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (350., 366. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo deloma zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu kot izhaja iz II. točke izreka tega sklepa, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

O utemeljenem delu pritožbe

15. Sodišče druge stopnje je deloma spremenilo odločitev sodišča prve stopnje v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa, kjer je bil v celoti zavrnjen ugovor ločitvenega upnika proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase. Kot je sodišče druge stopnje že obrazložilo v 6. točki razlogov te odločbe, bi morala biti že v načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase ločitvenemu upniku z dne 24. 9. 2015 (red. št. 1392) priznana terjatev, na kateri ima upnik ločitveno pravico tudi za zakonske zamudne obresti. Slednje je sicer upravitelj upošteval pri končnem načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase (točka 2 izreka). Ne glede na to, pa je bil ugovor ločitvenega upnika v tem delu utemeljen in je zato sodišče druge stopnje izpodbijani sklep v 1. točki izreka deloma spremenilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

16. V točki 3. 2. je sodišče prve stopnje za razdelitev posebne razdelitvene mase, upravitelju odmerilo sorazmerni del nadomestila v višini: 5.482,99 EUR (nadomestilo brez DDV), 22 % DDV (1.206,26 EUR), skupaj 6.689,25 EUR. Sodišče druge stopnje je upoštevalo pritožbeno navedbo, da upravitelj ni podal predloga za odmero nadomestila že v načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 24. 9. 2015 in je višini nadomestila ločitveni upnik lahko nasprotoval prvič šele s to pritožbo. Zato je obravnavalo kot dovoljene, pritožbene razloge ločitvenega upnika v zvezi z izračunom nadomestila in posledično višino stroškov, ki jih mora kriti posebna masa (prvi odstavek 366. člena ZFPPIPP). Upravitelj je tudi v odgovoru na pritožbo (red. št. 1513) pojasnil, da res ni bil v načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase ta strošek izračunan pravilno, ki pa ga je upravitelj po pozivu sodišča dopolnil. Posledično ni bil pravilno izračunan znesek poplačila terjatve ločitvenega upnika, po sklepu o razdelitvi posebne razdelitvene mase.

Ločitveni upnik je zavzel stališče, da je treba pri izračunu posamičnega nadomestila upravitelju, kot celoto upoštevati nadomestila, ki so bila odmerjena pri vsaki od posebnih mas. Zato se je skliceval na sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase z dne 24. 1. 2015 (prav 24. 11. 2015, red. št. 1484), ki se nanaša na ločitvene upnike Republiko Slovenijo, L., d. o. o. in DUTB, d. d. Pritožnikovo stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje kot osnovo za izračun nadomestila upravitelja upoštevati, celotni znesek razdelitvene mase (seštevek vseh posebnih razdelitvenih mas) in v izpodbijanem sklepu zmanjšati nadomestilo upravitelju za že odmerjeno nadomestilo v sklepu o razdelitvi posebne razdelitvene mase ostalim ločitvenim upnikom, je deloma pravilno.

17. V sodni praksi je bilo o tej problematiki že zavzeto stališče, na kar je ločitveni upnik pravilno opozoril.(1) Za izračun nadomestila po 7. členu Pravilnika je namreč treba šteti kot enoten postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase ne glede na to, da se je stečajna masa unovčevala postopoma in izvajala razdelitev skozi več delnih razdelitev. Slednje naziranje je treba upoštevati tudi, ko je bila izvedena razdelitev ločitvenim upnikom po več posebnih razdelitvenih masah. Na drugačno odločitev ne more vplivati niti upraviteljevo stališče, da je za vsako premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, treba oblikovati posebno stečajno maso. Na navedeno pravno ureditev, upoštevanje skupne osnove več posebnih stečajnih mas za izračun nadomestila, ne vpliva. Kakšen pa je strošek, ki posledično bremeni vsako od posameznih mas, je pojasnjeno v nadaljevanju te obrazložitve.

18. Matematični izračun višine nadomestila je različen, če seštejemo vse osnove za odmero nadomestila ali izračunamo nadomestilo od vsake osnove posebej. Lestvica v prvem odstavku 7. člena Pravilnika je regresivna, kar pomeni, da se znesek nadomestila pri višjih vrednostih nadomestila sorazmerno znižuje. V konkretnem primeru je namreč prišlo do tega, da je nastala razlika pri izračunanem nadomestilu, ki je odvisna od osnove od katere se odmerja nadomestilo, če upoštevamo odmero nadomestila od posamezne posebne mase ali od vseh posebnih mas skupaj.

19. Po sicer pravnomočnem sklepu o razdelitvi posebne razdelitvene mase (red. št. 1484) ločitvenim upnikom Republiki Sloveniji, L., DUTB in ločitvenemu upniku v 3. točki izpodbijanega sklepa, je sodišče odmerilo upravitelju nadomestilo (brez upoštevanja DDV) v naslednjih zneskih: - 4.758,88 EUR: L. - osnova za nadomestilo 62.822,11 EUR; - 10.158,04 EUR: DUTB - osnova za nadomestilo 197.701,04 EUR; - 5.427,97 EUR: Republika Slovenija - osnova za nadomestilo 79.449,31 EUR; - 5.482,99 EUR: K. - osnova za nadomestilo 80.824,72 EUR (pravilno 81.294,35).

Skupen znesek nadomestila, ki je izračunan od vsake osnove za njegov izračun posebej in bi ga upravitelj prejel po obeh posamičnih sklepih, znaša 25.827,88 EUR.

Od skupne osnove za izračun nadomestila (seštevek vseh posamičnih mas = 420.697,72 EUR, pravilno 421.266,81 EUR), bi po 3. točki prvega odstavka 7. člena Pravilnika moral upravitelj prejeti nadomestilo v naslednjem izračunanem znesku (17.250,00 + 3 % od 46.266,81 EUR (1.388,00 EUR), skupaj 18.638,00 EUR. Ob seštevku nadomestil v posamičnih sklepih pri razdelitvi posebnih razdelitvenih mas, pa bi upravitelj prejel 25.827,88 EUR.

20. Zato je sodišče druge stopnje napravilo izračun tako, da je v vsoti osnov upoštevalo osnovo za nadomestilo v izpodbijanem sklepu (upoštevan je že pravilen izračun 81.294,35 EUR, ki znaša v procentu od 421.266,81 EUR, 19,29 %). Zato je izračunalo od (pravilno upoštevanega zneska nadomestila 18.638,00 EUR, 19,29 % kar znaša 3.595,27 EUR.

V času odločanja sodišča druge stopnje, ob upoštevanju sklepov o razdelitvi posebne razdelitvene mase, s katerima je razpolagalo, je dolžan ločitveni upnik plačati sorazmerni del nadomestila upravitelja v znesku 3.595,27 EUR, 22 % DDV v višini 790,95 EUR, skupaj 4.386,22 EUR. Zato je treba ta znesek upoštevati tudi v skupnem znesku stroškov. V končnem načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase mora biti od zneska kupnine, ki je bila dosežena z unovčenjem posebne stečajne mase (91.200,00 EUR odštet skupni znesek stroškov v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase, ki je razčlenjen v tabeli 1. Pri tem ne sme biti odštet strošek nepravilno izračunanega nadomestila pod zap. št. 3 (469,63 EUR), ampak znesek 3.595,27 EUR, povečano za DDV. Tako znaša v skladu z devetim odstavkom 371. člena ZFPPIPP znesek, ki ga bo prejel ločitveni upnik, upoštevajoč vse postavke izračunanih stroškov v tabeli 1 priloge h končnemu načrtu prve razdelitvene mase (91.200,00 EUR - (10.375,28-469,63 (nadomestilo upravitelju) = 9.905,65 + 4.386,22 = 14.291,87 EUR) 76.908,12 EUR (prej 73.665,84 EUR). Znesek terjatve, ki se pogojno prenese v splošno razdelitveno maso pa znaša namesto 91.752,33 EUR, upoštevajoč vse navedene stroške, znesek 95.669,03 EUR.

21. Sodišče druge stopnje je zato deloma spremenilo izpodbijani sklep v 3.2. točki izreka, ki ga je zaradi jasnosti oblikovalo kot nov izrek v celotni točki 3. 2. in deloma končni načrt razdelitve posebne razdelitvene mase, ki je sestavni del 2. točke izreka izpodbijanega sklepa.

22. Pritožbeno sodišče je odgovorilo na pravno pomembne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Delno utemeljeni pritožbi je ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo kot izhaja iz I. točke izreka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Op. št. (1): Primerjaj VSL sklep Cst 336/2014 z dne 13. 8. 2014.