Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sklep I R 20/2005

ECLI:SI:VSRS:2005:I.R.20.2005 Civilni oddelek

določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov dvom v nepristranskost sodnikov vpliv sodnikov na odločanje sodelavcev
Vrhovno sodišče
28. april 2005
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Okoliščina, da je s pravdno stranko povezan sodnik sodišča, ki zadevo obravnava, ni (vselej) tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Nepristranskost se zagotavlja v okviru instituta izločitve sodnika. Vpliv sodelavcev na sodnika pa izključuje sistem večstopenjskega in senatnega sojenja ter obveznost sodnika, da mora varovati nepristranskost in neodvisnost sojenja ter opravljati sodniško funkcijo po ustavi in zakonu.

Izrek

Predlogu se ne ugodi.

Obrazložitev

Tožnik je predlagal Vrhovnemu sodišču, da na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS, št. 26/99 - 2/2004) določi drugo stvarno pristojno sodišče izven pristojnosti Višjega sodišča v X. Meni, da so za to podani tehtni razlogi. V disciplinskih postopkih pri toženih strankah sta v disciplinski komisiji sodelovala dva sodnika Višjega sodišča v X. in kot strokovni sodelavec sodnik Okrožnega sodišča v Y. Navedene povezave v disciplinskih postopkih, pristransko in nezakonito odločanje v teh postopkih in zlorabljanje nekaterih pravnih inštitutov, pomenijo tehten razlog za to, da tožeča stranka upravičeno dvomi v nepristranskost razpravljajočega sodišča in v primeru nadaljnjega pravnega varstva tudi višjega sodišča. V navedenih primerih gre za sodnike, ki imajo velik vpliv na svoje sodelavce, sicer pa že njihova zaposlitev na sodišču, ki zadevo obravnava, pomeni dovolj tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Omenjene osebe po podatkih tožeče stranke sodelujejo kot pravni svetovalci v zadevah, ki sedaj tečejo na sodiščih in pripravljajo odgovore na tožbo, ki jih zgolj formalno podpiše zastopnik društva. Dva sodnika višjega sodišča sta odločala v disciplinskih zadevah, ki so predmet tega sodnega postopka, pri čemer sta isti osebi dvakrat spremenili izreke prvostopenjskih odločb. Po mnenju tožeče stranke gre za manipulacijo in zlorabo prava, saj se disciplinske komisije kljub očitnim nezakonitostim odločajo na način, da se njihove nezakonitosti ne da izpodbijati.

Predlog ni utemeljen.

Po 67. členu ZPP določi Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog stranke drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Predlog tožeče stranke, ki namesto Okrožnega sodišča v Y. predlaga določitev drugega stvarno pristojnega sodišča izven pristojnosti Višjega sodišča v X., vsebuje trditev o upravičenem dvomu v nepristranskost razpravljajočega sodišča. Predlog trdi, da je pri tem sodišču zaposlen sodnik, ki je strokovni sodelavec prve tožene stranke. Dva sodnika Višjega sodišča v X. pa sta potrditvah predloga funkcionarja druge tožene stranke. Navedene okoliščine po prepričanju Vrhovnega sodišča niso tehtni razlog, da se za postopanje v tej zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče. Očitek nepristranskosti se lahko nanaša samo na konkretnega sodnika, ne pa na samo sodišče. Nepristranskost se tako zagotavlja v okviru instituta izločitve sodnika (70. člen ZPP). Nobeden izmed v predlogu navedenih sodnikov sporne pravdne zadeve ne obravnava, v predlogu pa tudi ni trditev, da bi bili vsi sodniki Okrožnega sodišča v Y. kakorkoli povezani s katero od toženih strank. Domnevnemu vplivu v predlogu navedenih sodnikov na svoje sodelavce pa daje tožeča stranka pretiran pomen. Ni dvoma sicer, da so sodniki med seboj v službenih stikih, vendar sistem večstopenjskega in senatnega sojenja morebiten vpliv na sodelavce vsekakor izključuje. Predvsem pa je treba upoštevati, da mora vsak sodnik opravljati sodniško funkcijo po ustavi in zakonu (3. člen Zakona o sodiščih; ZS, Ur. l. RS, št. 19/94 - 73/2004), sodnik pa se mora vselej vesti tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja, sodniški ugled in samostojnost sodniške oblasti (37. člen Zakona o sodniški službi; ZSS, Ur. l. RS, št. 19/94 - 71/2004). Vrhovno sodišče je prepričano, da so pri sodniku, ki obravnava zadevo, neustrezni vplivi sodelavcev izključeni. Navedeno torej pomeni, da tožeča stranka v predlogu ne navaja nobenega tehtnega razloga za določitev drugega sodišča. Zato Vrhovno sodišče tožnikovemu predlogu ni ugodilo.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia