Jedro

Kadar se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec v skladu s tretjim odstavkom 142. člena ZPP pusti naslovniku obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti, naslovnik pa pisanja ne dvigne, se po četrtem odstavku 142. člena ZPP šteje vročitev za opravljeno s potekom 15 dnevnega roka, torej na zadnji dan tega roka. Na odločitev (tudi) nima nobenega vpliva, kdaj je bilo po poteku roka za dvig pisanje puščeno v hišnem predalčniku naslovnika.

Izrek

Pritožba se zavrže. Tožnik krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu opr. št. 1 v veljavi v 1. točki glede glavnične terjatve v višini 7.083,25 EUR (1,697.429,14 SIT) in glede zakonskih zamudnih obresti od zneska 1,697.429,14 SIT od vložitve izvršilnega predloga dne 1. 6. 2001 do 31. 12. 2006 in od zneska 7.083,25 EUR od 1. 1. 2007 dalje do plačila; v 3. točki izreka pa glede stroškov izvršilnega postopka v višini 217,20 EUR (52.056,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 51.056,00 SIT (pravilno bi bilo 52.056,00 SIT) od 13. 2. 2002 dalje do 31. 12. 2006 in od zneska 217,20 EUR od 1. 1. 2007 dalje do plačila (I. točka izreka). Tožencu je naložilo, da je dolžan v roku 15 dni od prejema prvostopne sodbe tožnici povrniti nadaljnje pravdne stroške v višini 1.373,16 EUR, po poteku tega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper tako odločitev se po svoji pooblaščenki pritožuje toženec. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Izpostavlja, da je bil manjšinski družbenik izbrisane družbe, v njej je bil zaposlen do 30. 10. 2000, po tem datumu pa jo je vodil zastopnik večinskega družbenika. Slednji se je odločil, da družba preneha delovati in se izbriše iz sodnega registra, od takrat dalje pa toženec, ki je prej kot družbenik s pomembnim poslovnim deležem aktivno deloval v družbi, z njo ni imel več stika. Sodišču prve stopnje očita, da je zmotno presodilo dokazne listine glede kompenzacije, saj iz njih izhaja ravno to, da tožnik razmišlja o možnosti prodaje žvečilnih gumijev, z namenom da se pokrije dolg družbe A. d.o.o. do tožnika, ter da so ga zaradi prodaje dobavljenega blaga zanimali popusti. Tožnik je po mnenju pritožnika posredovano blago prodal in ga ni nikoli vrnil, zato ga mora plačati. Prvostopno sodišče naj bi napačno presodilo, da med pravdnimi strankami ni bil sklenjen dogovor o tem, da bi se obveznost izpolnila z izročitvijo blaga oz. s kompenzacijo. V dokaz navedenega je toženec predlagal zaslišanje takratnega direktorja pravnega prednika tožnika, s katerim so dogovori potekali, ter računovodkinje izbrisane družbe. Ker pravočasno predlagani in konkretizirani dokazni predlogi toženca niso bili izvedeni niti s strani sodišča zavrnjeni, je prvostopno sodišče po prepričanju toženca zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka ter privilegiralo tožnika. Sodišče prve stopnje tudi ni razčistilo, kje je ostalo 2.160 komadov blaga za poplačilo terjatve tožnika, za katere slednji ne zanika, da jih je prevzel, kasneje pa jih ni niti plačal niti vrnil oz. zahteval, da jih prevzame toženec. Pritožnik predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe ter priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnik se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane prvostopne sodbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je prepozna.

5. Sodišče druge stopnje je pritožbo v skladu s prvim odstavkom 346. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 480. členom istega zakona preizkusilo z vidika njene pravočasnosti, popolnosti in dovoljenosti ter pri tem ugotovilo, da je bila pritožba vložena po poteku 15 dnevnega pritožbenega roka.

6. Izpodbijana sodba je bila tožencu vročena s fikcijo vročitve. Kot je razbrati iz vročilnice, pripete na list. št. 129 spisa, ob poskusu osebne vročitve sodbe le-te ni bilo mogoče osebno vročiti tožencu niti kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva, zato je bilo dne 21. 12. 2012 v skladu s tretjim odstavkom 142. člena ZPP v njegovem hišnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Ker toženec sodbe v roku 15 dni ni dvignil, se v skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka. Tožencu je bila sodba po poteku roka za njen dvig, natančneje dne 7. 1. 2013, v skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP puščena v hišnem predalčniku. Kadar se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec v skladu s tretjim odstavkom 142. člena ZPP pusti naslovniku obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti, naslovnik pa pisanja ne dvigne, se po četrtem odstavku 142. člena ZPP šteje vročitev za opravljeno s potekom 15 dnevnega roka, torej na zadnji dan tega roka (tako sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 393/2010). V konkretnem primeru je 15 dnevni rok za dvig pošiljke potekel s 5. 1. 2013. Ob tem je dodati, da gre za fikcijo vročitve, vročitev se zgolj šteje za opravljeno, čeprav je jasno, da na ta dan dejansko ni bila opravljena (če bi bila, fikcija sploh ne bi nastopila), zato je nepomembno, ali bi na ta dan vročitev sploh lahko bila opravljena. Na odločitev tudi nima nobenega vpliva, kdaj je bilo po poteku roka za dvig pisanje puščeno v hišnem predalčniku naslovnika. Namen puščanja pisanja v predalčniku je namreč zgolj v tem, da se da naslovniku, za katerega se po nastopu fikcije že predpostavlja, da je s pisanjem seznanjen, možnost, da se z njim tudi dejansko seznani. Fikcija vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP nastopi s pretekom zadnjega 15. dne, zato začne rok za vložitev pravnega sredstva teči že 16. dan po puščenem obvestilu (tako sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 39/2012). Pritožbeni rok (15 dni) je tako v konkretnem primeru za toženca pričel teči 6. 1. 2013, iztekel bi se z 20. 1. 2013, ker pa je bil ta dan nedelja, se je v skladu s četrtim odstavkom 111. člena ZPP iztekel s pretekom prvega prihodnjega delavnika, torej s pretekom 21. 1. 2013. 7. Po vsem zgoraj obrazloženem je bila šele dne 22. 1. 2013 vložena pritožba vložena prepozno, kar je v skladu s prvim in drugim odstavkom 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 346. člena istega zakona ter 480. členom ZPP narekovalo njeno zavrženje.

8. Tožnik krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo, ki za odločitev o pritožbi niso bili potrebni (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena istega zakona).