Jedro

Iz sodne prakse izhaja, da mora iz razlogov sodbe izhajati, zakaj se je sodišče odločilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen oziroma neutemeljen, saj je le v takšnem primeru mogoče preizkusiti pravilnost sodbe v postopku pravnih sredstev. Obrazložitev sodbe mora vsebovati dokazno oceno o izvedenih dokazih in posledično dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče. Iz sodbe mora izhajati katera dejstva je sodišče ugotovilo za resnična in na podlagi katerih dokazov. Prav tako se mora opredeliti do vseh izvedenih dokazov, ne pa zgolj, kot izhaja iz obrazložitve sodbe, do izvedenskega mnenja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločba toženca št. ... z dne 8. 10. 2015 in odločba št. ... z dne 30. 10. 2015, ter da se stranski intervenientki prizna začasna nezmožnost za delo od 8. 10. 2015 do 9. 12. 2015 (I. točka izreka) in sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (II. točka izreka). V okviru postopka je vpogledalo v listinsko dokumentacijo v upravnem in sodnem spisu, zaslišalo prokurista tožeče stranke - moža stranske intervenientke, ter pridobilo izvedensko mnenje sodnega izvedenca psihiatra, ki ga je tudi zaslišalo in tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka. V pritožbi navaja, da je podan pritožbeni razlog iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in je nesposobna pritožbenega preizkusa. Sodba vsebuje navedbe strank v postopku, izpoved prokurista tožeče stranke ter vsebino izvedeniškega mnenja. Ne vsebuje pa dokazne ocene izvedenih dokazov, kakor tudi ne razlogov, ki so sodišče vodili k odločitvi. Pritožba meni, da navedba sodišča, da izvedensko mnenje sprejema, saj je podano natančno, jasno in razumljivo, da odgovarja na zastavljena vprašanja, da je podano objektivno in strokovno in mu sodišče sledi, še ne pomeni navedbe razlogov sodbe, kot jih terja ZPP. Sodbe vsled odsotnosti razlogov o odločilnih dejstvih in dokazne ocene pritožbeno ni mogoče preizkusiti in jo je nujno razveljaviti. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v zadevi podana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), saj sodba nima razlogov in se je tako tudi ne da preizkusiti.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.) preizkušalo dokončno odločbo zdravstvene komisije tožene stranke z dne 30. 10. 2015, s katero se je zavrnila pritožba tožeče stranke zoper odločbo imenovanega zdravnika z dne 8. 10. 2015. Imenovani zdravnik je z odločbo z dne 8. 10. 2015 odločil, da je zavarovanka A.A. od 8. 10. 2015 dalje zmožna za delo.

6. V predmetni zadevi je odprto vprašanje, ali je bila stranska intervenientka zmožna za delo v obdobju od 8. 10. 2015 do 9. 12. 2015. 7. Vprašanje, ali je zavarovanec začasno nezmožen za svoje delo je potrebno presojati po določbah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ, Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami) in po določbah Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila, Ur. l. RS, št. 79/94 s spremembami). Skladno z 232. členom Pravil zadržanost zavarovanca od dela nastopi z dnem, ko osebni zdravnik na podlagi pregleda ugotovi, da začasno ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe. Poleg osebnega zdravnika začasno nezmožnost za delo ugotavlja tudi imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija.

8. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje razčiščevalo med drugim tudi s pridobitvijo izvedenskega mnenja sodnega izvedenca psihiatra B.B., katerega je na naroku za glavno obravnavo tudi zaslišalo.

9. Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje sicer ustrezno povzelo izvedene dokaze, vendar pa svoje odločitve ni ustrezno obrazložilo. Dejanska podlaga je podana, ne pa obrazložitev v ožjem smislu. Kot to poudarja Ustavno sodišče RS v sodbi opr. št. UP-609/12-21 z dne 23. 5. 2013 mora sodišče na konkreten način in z zadostno jasnostjo opredeliti razloge, na podlagi katerih sprejme svojo odločitev. V sporni zadevi sodišče prve stopnje zgolj navaja, da je odločitev oprlo na izvedensko mnenje, ki ga v celoti sprejema, saj je to podano natančno, jasno in razumljivo, po proučitvi dokumentacije v upravnem in sodnem spisu ter v zdravstvenem kartonu stranske intervenientke in po opravljenem osebnem pregledu stranke intervenientke. Izvedensko mnenje je podano objektivno in strokovno, sodišče tudi ne ugotavlja razhajanj med izvedenskim mnenjem ter razpoložljivo medicinsko dokumentacijo, zato mu v celoti sledi. Sodišče pa se ni opredelilo do navedb tožeče stranke, niti ni pojasnilo, katera so odločilna dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter s tem v zvezi sodbe tudi ni pravno utemeljilo.

10. Tudi iz sodne prakse (Pdp 1633/2008 z dne 21. 1. 2009, Psp 600/2015 z dne 7. 4. 2016) izhaja, da mora iz razlogov sodbe izhajati, zakaj se je sodišče odločilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen oziroma neutemeljen, saj je le v takšnem primeru mogoče preizkusiti pravilnost sodbe v postopku pravnih sredstev. Obrazložitev sodbe mora vsebovati dokazno oceno o izvedenih dokazih in posledično dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče. Iz sodbe mora izhajati katera dejstva je sodišče ugotovilo za resnična in na podlagi katerih dokazov. Prav tako se mora opredeliti do vseh izvedenih dokazov, ne pa zgolj, kot izhaja iz obrazložitve sodbe, do izvedenskega mnenja. Sodišče je izvajalo tudi pisne dokaze (listine) ter zaslišalo moža stranske intervenientke, prokurista tožeče stranke. Tožeča stranka je po prejemu izvedenskega mnenja podala pripombe na mnenje zato bi sodišče prve stopnje moralo obrazložiti, zakaj ne sprejema navedenih pripomb, saj je le v tem primeru mogoč preizkus odločitve sodišča prve stopnje. Izvedenec ne more nadomestiti vloge sodišča. Sodnik je tisti, ki skladno z načelom proste presoje dokazov (8. člen ZPP) odloči, katera dejstva se štejejo za dokazana in sicer po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. To svojo odločitev pa mora tudi ustrezno obrazložiti, tako da je mogoč preizkus odločitve.

11. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi tožeče stranke in izpodbijano sodbo na podlagi 354. člena ZPP razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Sodišče bo odpravilo pomanjkljivosti, na katere je opozorilo pritožbeno sodišče ter o zadevi ponovno razsodilo.

12. Glede priglašenih stroškov pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka.