Jedro

Tudi če je stečajni dolžnik pričakoval večji priliv iz naslova sklenjene podjemne pogodbe, bi se moral zavedati, da ima neporavnane obveznosti iz predhodno sklenjenih posojilnih pogodb. Dolžnik pa je prevzemal nove obveznosti (sklenil je še tri nove posojilne pogodbe), dodatnih sredstev pa ni pridobil. Pošten dolžnik v taki situaciji novih obveznosti ne bi prevzemal, temveč bi nadejana sredstva namenil poplačilu obstoječih posojil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se postopek odpusta obveznosti ustavi in se predlog za odpust obveznosti zavrne.

2. Zoper navedeni sklep je vložil pravočasno pritožbo stečajni dolžnik. Meni, da ne drži, da bi se prekomerno zadolževal. Sklicuje se na podjemno pogodbo o opravljanju gradbenih del z dne 2. 1. 2021 s podjetjem A. d. o. o., ki je bila sklenjena za obdobje enega leta, s pričetkom dela dne 25. 1. 2021 ter z urno postavko z višini 7,00 EUR. Ker je bila ta pogodba sklenjena prej kot kreditne pogodbe, meni, da je upravičeno sklepal, da bo imel v bodoče mesečne dodatne prilive, s katerimi bo poplačal kredite. Z delom nato ni pričel zaradi pomanjkanja dela v podjetju ter ukrepov v zvezi s COVID-19. Poleg tega navaja, da je odvisnik in da je denar namenil igram na srečo. Meni, da je sodišče napačno štelo, da je do nesorazmernega zadolževanja prišlo že s kreditno pogodbo z dne 17. 2. 2016, saj ta obveznost ne sodi v rok petih let od uvedbe postopka osebnega stečaja. V dokaz prilaga podjemno pogodbo in prijavo v zavarovanje. Sodišču predlaga, da ugovor upnika proti odpustu obveznosti zavrne.

3. Upravitelj je na pritožbo dolžnika odgovoril. Navaja, da pošteni dolžnik ne bi prevzemal novih obveznosti, temveč bi nadejane večje prilive iz naslova podjemne pogodbe namenil poplačilu obstoječih posojil. Dolžnik ni ravnal tako, pač pa je prevzemal nove obveznosti (sklenil je tri nove posojilne pogodbe), dodatnih sredstev pa nato nikoli ni pridobil. Dolžnikove trditve o odvisnosti od iger na srečo niso izkazane, saj dolžnik ni poiskal zdravniške ali druge strokovne pomoči, sicer pa dolžniku niti ne gredo v korist. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil stečajni postopek nad dolžnikom uveden 15. 9. 2021. Dolžnik je 17. 2. 2016 sklenil posojilno pogodbo v višini 20.000,00 EUR, nato pa v zadnjih petih letih pred začetkom stečaja še najmanj sedem potrošniških kreditnih pogodb (30. 9. 2019 v višini 16.300,00 EUR, 14. 1. 2020 v višini 3.000,00 EUR (pogodba o prekoračitvi stanja na osebnem računu), 17. 2. 2020 v višini 4.000,00 EUR (vse z B. d. d.), 5. 1. 2021 v višini 3.000,00 EUR s C. d. o. o., 17. 1. 2021 v višini 7.000,00 EUR z D. d. d. ter v letu 2021 v višini 1.161,22 EUR z E. d. d. in 1.381,35 EUR z F. d. o. o.). Dolžnik razen delnega odplačila najstarejšega kredita ostalih obveznosti praktično ni poravnal. V stečajnem postopku je bilo skupaj priznanih skoraj za 50.000,00 EUR terjatev. Dolžnik, razen premičnin manjše vrednosti nima in ni imel premoženja, iz katerega bi bilo mogoče poplačati upnike. Septembra 2021 je prejel okrog 1.300,00 EUR neto plače na mesec. Po lastnih navedbah je prejemal še dodaten prihodek iz naslova priložnostnih del v višini 500,00 EUR mesečno, vendar pa je delo izgubil zaradi posledic epidemije.

6. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedenih ugotovitev sklenilo, da bi se moral dolžnik ob sklenitvi posojilnih pogodb v letu 2021 zavedati, da je dodaten prihodek zaradi COVID-19 nezanesljiv. Dolžnik ni bil sposoben odplačevati niti predhodno obstoječih dolgov, zato najetje kreditov v letu 2021, naprej za 3.000,00 EUR in nato še za 7.000,00 EUR, ki sta ostala v celoti neporavnana, predstavlja prevzemanje obveznosti, nesorazmernih s premoženjskim položajem dolžnika. Trditve o bolezenski odvisnosti od športnih stav dolžnik ni konkretneje opredelil, pa tudi sicer njegovega ravnanja ne more opravičiti. Sodišče prve stopnje je tako sklenilo, da je upnikov ugovor proti odpustu obveznosti na podlagi 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, utemeljen.

7. Po 3. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP velja, če dolžnik ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti, če je dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem.

8. Stečajni dolžnik v pritožbi nasprotuje ugotovitvi sodišča, da se je prekomerno zadolževal, saj meni, da je zaradi priložnostnih del upravičeno sklepal, da bo imel po podjemni pogodbi z dne 2. 1. 2021 o opravljanju gradbenih del dodatne mesečne prilive, s katerimi bo poplačal kredite. Te trditve predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ki je pritožbeno sodišče ne sme upoštevati, saj dolžnik ni izkazal, da okoliščin glede podjemne pogodbe z dne 2. 1. 2021 brez svoje krivde ni mogel navesti do konca postopka pred sodiščem prve stopnje.

9. Stečajnemu dolžniku pa je kljub temu mogoče na splošno pojasniti, tako kot je navedel že stečajni upravitelj v odgovoru na pritožbo, da pošten dolžnik v taki situaciji novih obveznosti ne bi prevzemal, temveč bi nadejana sredstva namenil poplačilu obstoječih posojil. Tudi če je stečajni dolžnik pričakoval večji priliv iz naslova sklenjene podjemne pogodbe, bi se moral zavedati, da ima neporavnane obveznosti iz predhodno sklenjenih posojilnih pogodb. Dolžnik pa je prevzemal nove obveznosti (sklenil je še tri nove posojilne pogodbe), dodatnih sredstev pa ni pridobil. 10. Epidemija je bila prvič uradno razglašena že 12. marca 2020 ter nato čez nekaj mesecev preklicana, nato pa je bila ponovno razglašena 18. oktobra 2020. Epidemija, katere posledica so bili razni omejevalni ukrepi, zato v začetku leta 2021 ni predstavljala nove, nepričakovane situacije. Dolžnik bi se zato v začetku leta 2021 moral zavedati, da so dodatni dohodki iz naslova priložnostnih del nezanesljivi. Ne glede na to pa je 5. 1. 2021 sklenil kreditno pogodbo v višini 3.000,00 EUR in 17. 1. 2021 v znesku 7.000,00 EUR, s katerima pa ni poplačeval prej nastalih obveznosti. Ugotovljeno je bilo še, da ni poravnal niti enega obroka po teh kreditnih pogodbah, kar tudi ne gre dolžniku v prid. Po presoji pritožbenega sodišča je zato sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da se je dolžnik nesorazmerno zadolževal. 11. Kot je bilo že navedeno, je sodišče prve stopnje dolžniku, glede na to, da je imel neporavnane obveznosti že po predhodno sklenjenih kreditnih pogodbah, nesorazmerno zadolževanje očitalo v zvezi s prevzetima obveznostima v letu 2021. Zato tudi ne drži pritožbeni očitek dolžnika, da naj bi mu sodišče očitalo nesorazmerno zadolževanje že v zvezi z obveznostjo z dne 17. 2. 2016, kar je pred obdobjem petih let pred uvedbo postopka osebnega stečaja.

12. Drugih pritožbenih navedb (glede drastičnega znižanja plače ter glede bolezenske odvisnosti od športnih stav) pa dolžnik ni konkretiziral, temveč jih je zgolj pavšalno navrgel, zato jim pritožbeno sodišče ne more slediti. Pritožbene navedbe glede rubeža premičnin v izvršilnem postopku za odločitev v tej zadevi niso relevantne, saj je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo izključno na ugotovitev glede dolžnikovega nesorazmernega zadolževanja.

13. Pritožbenim razlogom zato ni mogoče pritrditi. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

14. Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.